Slovani: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 27:
== Vendi ==
Veliko starejša designacija pri zgodovinskih avtoritetah od Slavov je ime Venedi (tudi Vindi, Vendi, Veneti, Vindišarji, pogosto z W). Prva sigurna referenca k sedanjim Slavom datira v prvo in drugo stoletje našega štetja. Avtorji so: rimska pisca Plinij in Takitus ter prej omenjeni Ptolemaj. Plinij je 79 n.št. rekel da je med ljudmi, ki živijo na drugi strani Vistule poleg Sarmatiancev in ostalih tudi pleme Venedi. Takitus (G.,46) pravi isto. Venede sicer opisuje malo podrobneje, vendar se ne more odločiti ali bi jih pripisal med Nemce ali Sarmatijce; vseeno se mu zdijo bolj povezani s prvimi omenjenimi. Ptolemaj l. 178 n.št. v svoji Geographiki (III, 57) okliče Venede za največje ljudstvo, kar jih živi na Vendski obali. Reče pa tudi, da živijo na
Tisti, ki se držijo teorije, da je bil izvorni dom Slavov v državah ob Danubi, so poskušali zavračati mnenja da se te reference nanašajo na prednike sedanjih Slavov, vendar so njihovi argumenti neutemeljeni oziroma ne dajejo dovolj dokazov za črno-beli zaključek. Poleg teh omemb so bili omenjeni tudi drugod, vendar ne jasno. Vendi oziroma Slavi so tako bili v obliki starih plemenskih konfederacij povezani z ''Budinoi'', ki jih je omenil Herodotus, in tudi otokom Banoma, ki ga je omenil Plinij (IV, 94), nadalje ''venetae'', domačini sedanjih Benetk, kot tudi homerski Venetoi, cezarjevi Veneti v Galiciji in Angliji, itd. Po vsej verjetnosti so bili jadranski Veneti Ilirsko pleme, sorodno današnjim Albancem, vendar tudi za to ni dovolj dokazov.
Izvor imena Vendi je bil po vsej verjetnosti tuj in je bila rasa po tem imenu poznana le med drugimi, tujimi plemeni, in so prvi sami sebe v resnici klicali Slavi. Možno je, da so Slave Vindi poimenovali Galci, ker je beseda Vend oziroma Vind najdena predvsem na področjih, ki so jih prej zasedali. Ta beseda je bila očitno designacija, s katero so najprej poimenovali razna galska ali keltska plemena, in kakor so potem Kelti poimenovali Vindska plemena, ki so živela severno od njih. Razlago pomena besede je treba zato iskati tudi iz tega vidika. Vloženi so bili veliki napori, da se najde izvor besede v tevtonskih dialektih, npr. danski ''wand'', staronorveški ''vtn'', lationski ''unda'', ki pomeni voda. Zato so Vendi predstavljali vodne može, ljudi ki so živeli ob vodi ali morju, kakor so predlagali Jordan, Adelung in ostali. Predlagana je bila tudi izpeljava iz nemške ''wended'' (obračati se), tako bi lahko bili Vendi ljudje, ki se "potikajo naokoli", ali pa iz gotske ''vinja'', sorodne nemški besedni ''weiden'', paša, tako bi lahko bili Vendi "ljudje, ki pasejo", "pastirji", nenazadnje pa je bil izvor besede začrtan do starega besednega jedra ''ven'', kar pomeni, "kar paše skupaj". Vendi bi tako bili "ta združeni". Pogodin sledi izvoru imena med keltske besede, in ga najde v starem keltskem jedru ''vindos'', belo, zato bi lahko temni Kelti na ta način imenovali svetle Slave. Razumno se je razlago iskalo tudi v stari cerkveni slavščini - Kollar jo je izpeljal iz besede ''Un'', Sassinek iz ''Slo-van'', Perwolf iz ''Ved'', ki še danes v besedi vestij pomeni veliko, kar jo poveže z ruskima ''Anti'' in ''Vjatici.'' Hilferding jo je celo izpeljal iz stare vzhodno indijske designacije arijcev ''Vanila'', kar je Safarik jo je povezal z Vzhodnimi Indijanci, kar je seveda napaka, ki so jo delali tudi zgodejši avtorji.<ref name=":0" />
| |||