|
== Življenjepis ==
Rodil se je 8.9. 1900 v Rovtah nad Gabrskim (zdaj del naselja Gabrsko) oz. nad Trbovljami, kjer je končal dva razreda meščanske šole. S 13. leti je začel delati v steklarni v Zagorju, s 15. leti pa v rudniku. Po letu 1919 je sodeloval v več stavkah in sodeloval v spopadu z Orjuno v Trbovljah 1. junija 1924. Ker je bil odpuščen, je 1924 odšel v Francijo, kjer delal kot rudar, bil sprejet v KP ter politično deloval v jugoslovanski sekciji KP Francije. Od tam je odšel v Nemčijo in 1931 v Sovjetsko zvezo. V Moskvi je dve leti obiskoval Komunistično univerzo narodnih manjšin Zahoda, 1933 pa se je vrnil domov in postal sekretar PK KPJ za Slovenijo, 1934 član CK KPJ. Deloval je v Revirjih, bil je član iniciativnega odbora Delavske stranke Jugoslavije ter snoval Ljudsko fronto; 1937 je na ustanovnem kongresu KPS na Čebinah postal član CK KPS, pa tudi član začasnega vodstva KPJ v domovini ter 1939 vodil posvet vodilnih predstvanikov KPJ v Tacnu, 1940 se je umaknil vpred ilegalokonfinacijo v Zagreb inter postalkot inštruktor KPJ odšel v BosniBosno, DalmacijiDalmacijo in MakedonijiMakedonijo. Po vrnitvi je ilegalno delal v Sloveniji in sourejal Novo Ljudsko pravico. Že pred vojno je bil večkrat zaprt. Leta [[1941]] je postal njaprejbil prostovoljec jugoslovanske vojske, nato pa bil med organizatoji [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], kjermdr. jena Štajerskem in Dolenjskem ter postal prvi politični komisar slovenske partizanske vojske, član [[Izvršni odbor oF|Izvršnega odbora OF]] in [[Glavni štab NOV in POS|Glavnega štaba NOV in POS]]. Septembra 1941 se je udeležil jugoslovanskega partizanskega vojaškega posveta v Stolicah. Decembra 1941 so ga ujeli [[Italijani|Italijani ter ga maja 1942 obsodili na 30 let ječe;]] v njihovih [[zapor]]ih je ostal do [[kapitulacija|kapitulacije]] [[Italija|Italije]], koin se je konec leta 1943 vrnil na slovensko osvobojeno ozemlje. Julija 1944 je kot politični predstavnik slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja odšel na Primorsko in v Trst, septembra je postal član razširjenega Izvršnega odbora OF, decembra 1944 pa odšel v Beograd in nato v Makedonijo.
BilPo osvoboditvi je dolgoletnibil člankooptiran CKv KPJAVNOJ oz. zvezno ljudsko skupščino DFJ/ ZKJFLRJ, (1934kjer je bil poslanec do 1969)1967. Do leta 1946 je delal pri CK KPJ v Beogradu, celihko se je kot zamenjava za Borisa Kidriča, ki je takrat odšel v Beograd, vrnil na vodilne funkcije v Slovenijo. Celih 20 let je bil (politični) sekretar CK KP/ZK Slovenije (1946--66) in s tem politični voditelj Slovenije, obenem pa predsednik Vlade LRS (1946--53), predsednik Ljudske skupščine LRS (1953--62), sekretar IO OF (1946--53) in nato predsednik glavnega odbora SZDL Slovenije (1953--61), član Izvršnega komiteja CK ZKJ (1954--66) , nato pa novoustanovljenegaoz. predsedstva CK ZKJ (1966--69) in Sveta federacije (od 1963 do smrti ter), obenem Sveta za ljudsko obrambo SFRJ (1964--68 ); bil je rezervni generalmajor JLA. Poleg drugih odlikovanj (seznam spodaj), je dobil red junaka socialističnega dela (1960). ▼Po osvoboditvi je bil kooptiran v AVNOJ oz. zvezno ljudsko skupščino DFJ/FLRJ, kjer je bil poslanec do 1967.
Januarja 1958 je kot politični voditelj Slovenije nastopil v vlogi miritelja stavkajočih rudarjev v Trbovljah, tako da je diametralno obrnil vlogo, ki jo je imel v mladosti.
▲Bil je dolgoletni član CK KPJ/ZKJ (1934 do 1969), celih 20 let je bil (politični) sekretar CK KP/ZK Slovenije (1946--66) in s tem politični voditelj Slovenije, obenem pa predsednik Vlade LRS (1946--53), predsednik Ljudske skupščine LRS (1953--62), sekretar IO OF (1946--53) in predsednik glavnega odbora SZDL Slovenije (1953--61), član Izvršnega komiteja CK ZKJ (1954--66), nato pa novoustanovljenega predsedstva CK ZKJ (1966--69) in Sveta federacije od 1963 do smrti ter obenem Sveta za ljudsko obrambo SFRJ 1964--68; bil je rezervni generalmajor JLA.
Pokopan je v grobnici narodnih herojev v Ljubljani.
|
