Slovani: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 5:
{{legend|#004040|Južni Slovani}}]]
Izraz '''Slovani''' (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni, Slaveni) označuje [[Etnična skupina|etnično]] in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo množico jezikov, ki jim pravimo [[Slovanski jeziki|slovanski]] jeziki (od katerih vsi pripadajo indo-evropski jezikovni skupini).
O slovanih je znano le malo, preden so bili omenjeni v [[Bizanc|bizantinskih]] zapisih v šestem stoletju našega štetja, kar pa o njih pred bizantinskimi zapisi vemo, večinoma izhaja iz arheoloških in lingivstičnih študij. Bizantinski avtorji opisujejo slovane kot "Schlaveni".
Nekateri avtorji zagovarjajo tezo, da je izvor slovanov nekje med plemeni [[Železna doba|železne dobe]], ki so živela v dolinah [[Odra|Odre]] in
== Ime ==
Današnja oblika imena Slovani je moderna, prvič se je v tem pomenu zaradi političnih razlogov izraz pojavil v devetnajstem stoletju na Poljskem, v istem času pa je prvič omenjen tudi pri nas.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.staroverci.si/zapisi-1/zgodovina/item/43-izvor-imen-slovenci-in-slovenija.html|title=Društvo Slovenski staroverci - Izvor imen Slovenci in Slovenija|last=Matija|accessdate=2016-11-05}}</ref> Za potrebe tega članka se v nadalje za lažje razumevanje uporablja krajši ter zgodovinsko točnejši izraz Slavi.
Izraz Slavi se je v zgodovini pojavil relativno pozno, vendar je predhodnik vseh ostalih izrazov. Splošno mnenje je, da je nastal v šestem stoletju našega štetja. Že pred tem je sicer Aleksandrijec
Po referenci
Glede izvora imena je bilo predlaganih veliko teorij, ki so bile večinoma odvisne od tega, ali so za raziskovalno osnovo vzeli krajšo ali daljšo obliko imena ter ali so v prvem zlogu vzeli samoglasnik o ali a. Od trinajstega stoletja do Safarika je bila za izvirno vedno tretirana krajša oblika ''Slav'', katere pomen izhaja iz besede ''Slava'' (slava, slavnost, ponos), in ki botruje izrazu ''gloriosi'' (''ainetoi''). Vendar se je že v štirinajstem stoletju in kasneje besedo ''Slav'' pisalo v obliki ''Slovenin'', s prvim zlogom o, in ta oblika je začela odražati pomen besede ''Slovo'' (beseda, govor) za opis Slavov, ki tako postanejo "govoreči", ''verbosi, veraces, homoglottoi'', in to ostaja sprejeta teorija do današnjega časa. Druge elucidacije imena ''Slav'', kakor so ''človek'' (človek)'', skala'' (skala)'', selo'' (zaselek)'', slati'' (poslati)'', solovej'' (slavec) verjetno niso vredne omembe. Obstaja veliko več razlogov za drug komentar, ki so ga
Med dolgim obdobjem vojne med Nemci in Slavi, ki je trajala do desetega stoletja, so Slavi južnih in jugovzhodnih območij Nemce opremili z velikim številom sužnjev. Beneška in ostala italjanska mesta na obali so vzela nešteto
Še vedno ostaja odprto vprašanje, ali se izraz Slavi nanaša na vsa
Vsaj od šestega stoletja dalje je postal izraz Slavi splošna designacija vseh
== Vendi ==
Veliko starejša designacija pri zgodovinskih avtoritetah od Slavov je ime Venedi (tudi Vindi, Vendi, Veneti, Vindišarji, pogosto z W). Prva sigurna referenca k sedanjim Slavom datira v prvo in drugo stoletje našega štetja. Avtorji so: rimska pisca Plinij in Takitus ter prej omenjeni
Tisti ki se držijo teorije, da je bil izvorni dom Slavov v državah ob Danubi so poskušali zavračati mnenja da se te reference nanašajo na prednike sedanjih Slavov, vendar so njihovi argumenti neutemeljeni oziroma ne dajejo dovolj dokazov za črno-beli zaključek. Poleg teh omemb so bili omenjeni tudi drugod, vendar ne jasno. Vendi oziroma Slavi so tako bili v obliki starih plemenskih konfederacij povezani z ''Budinoi'', ki jih je omenil Herodotus, in tudi otokom Banoma, ki ga je omenil Plinij (IV, 94), nadalje ''venetae'', domačini sedanjih Benetk, kot tudi homerski Venetoi, cezarjevi Veneti v Galiciji in Angliji, itd. Po vsej verjetnosti so bili jadranski Veneti Ilirsko pleme, sorodno današnjim Albancem, vendar tudi za to ni dovolj dokazov.
Izvor imena Vendi je bil po vsej verjetnosti tuj in je bila rasa po tem imenu poznana le med drugimi, tujimi plemeni, in so prvi sami sebe v resnici klicali Slavi. Možno je, da so Slave Vindi poimenovali Galci, ker je beseda Vend oziroma Vind najdena predvsem na področjih, ki so jih prej zasedali. Ta beseda je bila očitno designacija, s katero so najprej poimenovali razna galska ali keltska plemena, in kakor so potem Kelti poimenovali Vindska plemena, ki so živela severno od njih. Razlago pomena besede je treba zato iskati tudi iz tega vidika. Vloženi so bili veliki napori, da se najde izvor besede v tevtonskih dialektih, npr. danski ''wand'', staronorveški ''vtn'', lationski ''unda'', ki pomeni voda. Zato so Vendi predstavljali vodne može, ljudi ki so živeli ob vodi ali morju, kakor so predlagali Jordan, Adelung in ostali. Predlagana je bila tudi izpeljava iz nemške ''wended'' (obračati se), tako bi lahko bili Vendi ljudje, ki se "potikajo naokoli", ali pa iz gotske ''vinja'', sorodne nemški besedni ''weiden'', paša, tako bi lahko bili Vendi "ljudje, ki pasejo", "pastirji", nenazadnje pa je bil izvor besede začrtan do starega besednega jedra ''ven'', kar pomeni, "kar paše skupaj". Vendi bi tako bili "ta združeni". Pogodin sledi izvoru imena med keltske besede, in ga najde v starem keltskem jedru ''vindos'', belo, zato bi lahko temni Kelti na ta način imenovali svetle Slave. Razumno se je razlago iskalo tudi v stari cerkveni slavščini - Kollar jo je izpeljal iz besede ''Un'', Sassinek iz ''Slo-van'', Perwolf iz ''Ved'', ki še danes v besedi vestij pomeni veliko, kar jo poveže z ruskima ''Anti'' in ''Vjatici.'' Hilferding jo je celo izpeljal iz stare vzhodno indijske designacije arijcev ''Vanila'', kar je Safarik jo je povezal z Vzhodnimi Indijanci, kar je seveda napaka, ki so jo delali tudi zgodejši avtorji.<ref name=":0" />
== Prvotni dom in migracije ==
Obstajata dve teoriji glede izvornega doma Slavov. Ena kot dom določa območje ob Donavi, od koder so se širili severovzhodno preko karpatov tja do reke Volga, jezera Ilmen in Kaspijskega Morja. Druga obravnava kot dom območje med Vislo in Dnjeprom, od koder so se širili jugozahodno čez karpate na Balkan in v Alpe, in proti zahodu čez Odro in Elbo.
Starodavna Kijevska kronika, zmotno pripisana menihu Nestorju, je najzgodnejša avtoriteta, ki jo citirajo teoretiki donavske domovine slavov. Ta prvič opiše podrobnosti
Kakorkoli pa obstaja tudi precej verjetna možnost da je izvirni dom Slavov in regija iz katere so pričeli s svojimi migracijami porečje reke
Danes večina akademikov meni, da je mora biti prvotni dom Slavov jugozagone Evrope nekje med Vislo in Dnjeprom. Razlogi za to prepričanje so
Zgodovinska analiza kaže, da Traho-Iliri niso očetje Slavov, ampak tvorijo neodvisno družinsko skupino med Grki in Latinci. Dokazov o tem, da bi bili Slavi na območju Balkana in reke Donave pred prvim stoletjem, ni. Na drugi strani arheološke najdbe ob Donavi kažejo le peščico Slavskih ostankov. Poleg tega je bila smer splošnega marša v migracijah narodov vedno od severovzhoda proti jugozahodu in nikdar v obratni smeri. Tisti ki držijo teorijo, da so Slovani prišli iz podrošja Donave, so skušali ojačati svoje poglede z imeni različnih naselbin, ki so se našle v teh krajih, in ki bi kazale na Slavske korenine. Etimologija teh imen pa seveda ni povsem jasna - obstajajo tudi druga imena ki se pojavijo izključno v poznih avtoritetah prvega stoletja po Kristusu.▼
Zato lahko skoraj zagotovo rečemo, da je bil izvorni dom Slavov v teritoriju Dnjepra in dalje proti severozahodu, proti Visli. Od teh območij so se lahko razširili proti zahodu in jugozahodu. Nasprotnemu mnenju lahko pripišemo vsaj to, da je preseljevanje potekalo počasi, in je verjetno potekalo v valovih, ko je eno pleme pritiskalo na drugo, in so se razširili skozi široko področje od severnega morja do atlantika in egejskega morja. Tu in tam so se pojavili določeni konflikti zaradi vdorov aziatov, kot so Skitijci, Sarmatijci, Avari, Bulgari ter Madžari, kakor tudi nemška migracija od severozahoda do jugovzhoda. Vzeto kot celota pa ti vdori na naravno širjenje niso dosti vplivali, saj so se prijateljska plemena zagotovo naselila eno zraven drugega. To pomeni da so mogli že vsaj v prvem stoletju naše dobe Slavi prečkati meje izvirnega doma in se naseliti v tujih deželah, med tujimi ljudstvi. Občasno naj bi bili potisnjeni nazaj, vendar so vedno potisnili naprej. Centralna Evropa je tako morala biti gosto poseljena s Salvi, vsaj za časa Hunskega vladarja Atile, ali pa migracije nemških plemen Gotov, Lombardov Gepidov, Herulov, Rugijcev, itd. Ta so postala znana zaradi svojih velikih bitk in ostalih nasilnih načinov, da so prišla v zgodovino. Slavi pa so vendarle sestavljali podstrat celotne Centralne Evrope. Vse migracije ostalih plemen so prečkale Slave, in ko so se časi umirili so se Slavi zopet pojavili na površju. Le na ta način lahko razložimo pojav večjega števila Slavov v teh državah, po koncu migracij, brez da bi obstajal nek zgodovinski zapis o tem, kdaj in kako so nenadno "prišli" brez da bi "zapustili" svojo domovino.<ref name=":0" />▼
== Delitev Slovanov ==
; zahodni
: ''lehitska podskupina''
▲Zgodovinska analiza kaže, da Traho-Iliri niso očetje Slavov, ampak tvorijo neodvisno družinsko skupino med Grki in Latinci. Dokazov o tem, da bi bili Slavi na območju Balkana in reke Donave pred prvim stoletjem, ni. Na drugi strani arheološke najdbe ob Donavi kažejo le peščico Slavskih ostankov. Poleg tega je bila smer splošnega marša v migracijah narodov vedno od severovzhoda proti jugozahodu in nikdar v obratni smeri. Tisti ki držijo teorijo, da so Slovani prišli iz podrošja Donave, so skušali ojačati svoje poglede z imeni različnih naselbin, ki so se našle v teh krajih, in ki bi kazale na Slavske korenine. Etimologija teh imen pa seveda ni povsem jasna - obstajajo tudi druga imena ki se pojavijo izključno v poznih avtoritetah prvega stoletja po Kristusu.
:: Kašubi
:: Poljaki
: ''češko-slovaška podskupina''
:: Čehi
:: Slovaki
: ''lužiška podskupina''
:: dolnji in gornji Lužiški Srbi
; vzhodni
▲Zato lahko skoraj zagotovo rečemo, da je bil izvorni dom Slavov v teritoriju Dnjepra in dalje proti severozahodu, proti Visli. Od teh območij so se lahko razširili proti zahodu in jugozahodu. Nasprotnemu mnenju lahko pripišemo vsaj to, da je preseljevanje potekalo počasi, in je verjetno potekalo v valovih, ko je eno pleme pritiskalo na drugo, in so se razširili skozi široko področje od severnega morja do atlantika in egejskega morja. Tu in tam so se pojavili določeni konflikti zaradi vdorov aziatov, kot so Skitijci, Sarmatijci, Avari, Bulgari ter Madžari, kakor tudi nemška migracija od severozahoda do jugovzhoda. Vzeto kot celota pa ti vdori na naravno širjenje niso dosti vplivali, saj so se prijateljska plemena zagotovo naselila eno zraven drugega. To pomeni da so mogli že vsaj v prvem stoletju naše dobe Slavi prečkati meje izvirnega doma in se naseliti v tujih deželah, med tujimi ljudstvi. Občasno naj bi bili potisnjeni nazaj, vendar so vedno potisnili naprej. Centralna Evropa je tako morala biti gosto poseljena s Salvi, vsaj za časa Hunskega vladarja Atile, ali pa migracije nemških plemen Gotov, Lombardov Gepidov, Herulov, Rugijcev, itd. Ta so postala znana zaradi svojih velikih bitk in ostalih nasilnih načinov, da so prišla v zgodovino. Slavi pa so vendarle sestavljali podstrat celotne Centralne Evrope. Vse migracije ostalih plemen so prečkale Slave, in ko so se časi umirili so se Slavi zopet pojavili na površju. Le na ta način lahko razložimo pojav večjega števila Slavov v teh državah, po koncu migracij, brez da bi obstajal nek zgodovinski zapis o tem, kdaj in kako so nenadno "prišli" brez da bi "zapustili" svojo domovino.
: Belorusi
: Rusi
: Ukrajinci
: Rusini
; južni
: ''severno-zahodna podskupina''
:: Bošnjaki
:: Črnogorci
:: Hrvati
:: Slovenci
:: Srbi
: ''jugo-vzhodna podskupina''
:: Bolgari
:: Makedonci
== Viri ==
|