Logatec: Razlika med redakcijama

dodanih 151 zlogov ,  pred 3 leti
→‎Farne spominske plošče v župniji Dolnji Logatec: Depolitizacija vnosa. Bližanje zgodovinskim dejstvom.
(RKD)
(→‎Farne spominske plošče v župniji Dolnji Logatec: Depolitizacija vnosa. Bližanje zgodovinskim dejstvom.)
Deželni knez je gospostvo in grad leta 1606 zastavil Adamu pl. Mosconu, nato je bil lastnik Ehrenreich Lamberg, od leta 1620 naprej pa Eggenbergi. Knez Janez Sigfried Eggenberg je 10. januarja leta 1717 grad prodal grofu Janezu Gašperju Cobenzlu. Njegov sin Janez Karel grof Cobenzl je gospostvo dvakrat, leta 1747 in 1760, zastavil svoji ženi Mariji Tereziji, rojeni grofici Palf, za 100.000 goldinarjev. Janez Karel grof Cobenzl je umrl skrajno zadolžen leta 1770 kot avstrijski poslanik na Nizozemskem. Njegov sin Ludvik je 13. januarja 1779 poravnal njegov dolg v znesku 36.000 srebrnih brabantskih goldinarjev, nakar so mu očetovi upniki odstopili svoje pravice do gospostev Logatec in Jama pri Postojni. Po njegovi smrti 22. februarja 1809 je gospostvo podedoval njegov sin Filip. Ko je Filip grof Cobenzl leta 1810 umrl, je gospostvo pripadlo njegovemu dediču Mihaelu Coroniniju-Cronbergu, ki ga je 11. oktobra izročil svoji ženi Zofiji, rojeni grofici Fagan, 6. februarja 1826 je Zofija gospostvo vrnila svojemu možu pod pogojem, da prevzame vse dolgove. Zaradi prezadolženosti je bilo gospostvo prodano na dražbi; kupila ga je Zofija in ga 1846 leta prodala [[Windischgraetzi|Weriandu knezu Windischgrätzu]], ki ga je na prelomu stoletja odstopil za državne urade. Po vojni je bil nacionaliziran, v njem pa so bili še nekaj let nazaj prostori vzgojnega zavoda za mladino.
===Farne spominske plošče v župniji Dolnji Logatec===
V župniji Dolnji Logatec so postavljene Farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Jakovica pri Lazah, Dolnji Logatec), ki so padli kot domnevne žrtve t.i. revolucionarnega nasilja v letih 1943-1945, kar je generalno konstrukt naslednikov domačih izdajalcev v drugi svetovni vojni pod pokroviteljstvo Rimokatoliške cerkve v Sloveniji. Skupno je na ploščah 81 imen<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref>.
 
Kraj je bil zaradi svoje izrazite tranzitne lege znan po [[furman]]ih.
Brezimni uporabnik