Belgijska vojašnica, Ljubljana: Razlika med redakcijama

Po [[zgodovina Slovenije#Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] je sprva lastništvo nad kompleksom prevzelo [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]], nato pa sta leta 1994 lastništvo prevzeli [[Mestna občina Ljubljana]] in [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije]]. Severni del (MOL) kompleksa je poznan kot [[AKC Metelkova mesto|Metelkova mesto]], medtem ko se v južnem delu nahajajo razstavni prostori in depoji [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega muzeja]], [[Slovenski etnografski muzej]] v dveh stavbah, sedež Direktorata za kulturno dediščino s knjižnico in dokumentacijskim centrom; del [[Zavod za kulturno dediščino Republike Slovenije|Zavoda za kulturno dediščino Republike Slovenije]],<ref name="dk.fdv.uni-lj.si" />, [[Muzej sodobne umetnosti Metelkova]]<ref>[http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=6&menu=6&novica=147522 LJnovice.com - Ponudbo v novi kulturni četrti na Metelkovi bo odslej bogatil tudi MSUM]</ref> ...

Zgradbe vojašnice so oblikovane v [[renesansa|novorenesančnem]] slogu avstro-ogrskih javnih zgradb, načrte je izdelal tedanji mestni [[arhitekt]] [[Adolf Wagner]]. Kompleks na severu meji na glavno železniško postajo, na jugu na trg, ki ga je leta 1906 župan [[Ivan Hribar|Hribar]] v spomin na narodnoprebudne zbore poimenoval Tabor. Kompleks so sestavljale zelo različne stavbe tako po višini kot velikosti tlorisov, vse skladno s funkcijo. Zanimive so stavbe najužnem delu (7 zgradb), ki tvorijoobrobljajo veliko dvorišče in so bile namenjen vojakom, ob ulici Tabor je trinadstropna stavba, ki je bila namenjena štabu in druge. Te stavbe so podolgovatega tlorisa s širšim rizalitnim traktom na enem ali obeh krajih ter v sredinirobnih dolžinestraneh. Zidane so iz kamna in opeke. Stropne konstrukcije nad kletjo in pritličjem so opečni oboki, nad nadstropji so ponekod opečni oboki, ponekod so bili leseni stropi, nad zadnjim nadstropjem pa izključno leseni stropi. Ponekod so oboki dopolnjeni z jeklenimi vezmi.

Za potrebe Narodnega muzeja Slovenije, ki je leta 1995 pridobil stavbo št. 25, je bila tatrietažna stavba preoblikovana. odVse arhitektovprojekte Samate in Gorazdadrugih Grolegerjastavb kompleksa sta vodila arhitekta Samo in Gorazd Groleger (zmagovalec natečaja) ter Miroslavaz njima Miroslav Kvas in drugi Kvasasodelavci. Gradbena dela so potekala med letoma 2004-2005. Izdelana je bila klet in prizidek, s čemer je muzej pridobil skoraj 4000 m2 prostorov. V kleti so depoji zaprtega tipa, v prizidku pa restavratorske delavnice. Druge površine pa so namenjene javnim programom. V prvem nadstropju je tudi multimedijska dvorana.