Kliment Ohridski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
infopolje |
poreklo |
||
Vrstica 37:
Bil je eden od najvidnejših učencev [[Sveti Ciril in Metod|svetega Cirila in Metoda]], soavtor [[Glagolica|glagolice]] in [[Cirilica|cirilice]], zaslužen zlasti za njuno širjenje med pokristjanjeniimi [[Slovani]]. Bil je ustanovitelj Ohridske literarne šole in pokrovitelj šolanja in jezika med nekaterimi slovanskimi ljudstvi. Bil je prvi škof Bolgarske pravoslavne cerkve,<ref> Ramet, Pedro. ''Religion and Nationalism in Soviet and East European Politics''. str. 373. ISBN 0-8223-0891-6.</ref><ref>Bakalov, Georgi; Kumanov, Milen (2003). ''Kumčevica''. Zgodovina Bolgarije v elektronski obliki. Sofija: Trud, Sirma. ISBN 954528613X.</ref> eden od sedmih apostolov Bolgarskega cesarstva ter zavetnik [[Republika Makedonija|Republike Makedonije]], [[Ohrid]]a<ref name=ref5>''Patron Saints Index: Saint Clement of Ohrid''. saints.sqpn.com. Pridobljeno 12. junija 2008.</ref> in Makedonske pravoslavne cerkve.<ref>[http://mpc.org.mk/MPC/istorija.asp ''Uradna spletna stran Makedonske pravoslavne cerkve''].</ref><ref>[http://www.mymacedonia.net/religion/archbishopric.htm ''Macedonia Travel info''].</ref>
==Poreklo==
Po hagiografiji ''[[Teofilakt Ohridski |Teofilakta Ohridskega]]'' je Kliment bolj kot vsi drugi poznal življenje sv. Metoda, zato večina zgodovinarjev meni, da je bil rojen v Bizantinskem cesarstvu na ozemlju, kjer je med svojo politično kariero služil Metod, se pravi da je bil Slovan iz južne Makedonije.<ref> David Farmer. ''The Oxford Dictionary of Saints''. Fifth Edition Revised, str. 394. OUP Oxford, 2011, ISBN 0191036730</ref> Drugi menijo, da je bilo v času Klimentovega rojstva južna Makedonija del [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskega cesarstva]].<ref> Alban Butler, Paul Burns, David Hugh Farmer. ''Butler's Lives of the Saints'', vol. 7, str 220. A&C Black, 1995, ISBN 0860122565.</ref> Njegovo slovansko poreklo dokazuje ''Kratek življenjepis sv. Klimenta'' Teofilakta Ohridskega, ki ga imenuje ''prvi škof, ki je pridigal v bolgarskem jeziku'',<ref> Kiril Petkov. ''The Voices of Medieval Bulgaria, Seventh-Fifteenth Century, East Central and Eastern Europe in the Middle Ages, 450-1450'', str. 153. BRILL, 2008, ISBN 9047433750.</ref> medtem ko se v ''Ohridski legendi'' Demetrija Homatena imenuje ''Bolgar, ki je bil rojen nekje v Makedoniji''.<ref> Dimităr Kosev, Hristo Hristov. ''Documents and materials on the history of the Bulgarian people'', str. 54. Bulgarian Academy of Sciences, 1969.</ref> Zgodovinarji ga zato imenujejo tudi ''bolgarski Slovan''.<ref> Dimitri Obolenski. ''The Byzantine Inheritance of Eastern Europe'', vol. 156, Collected studies, ISSN 0961-7582, Variorum Reprints, 1969, str III, ISBN 086078102X</ref><ref> Robert Stallaerts. ''Historical Dictionary of Croatia'', str. 87. Scarecrow Press, 2009, ISBN 081087363X.</ref><ref> Hugh Lloyd-Jones. ''Greek in a Cold Climate G – Reference'', str. 123. Rowman & Littlefield, 1991, ISBN 0389209678. </ref>
Trditev, da je bil rojen v Velikomoravski v sedanji [[Češka republika|Češki]] in [[Slovaška republika|Slovaški republiki]], temelji na leksikografskih analizah Klimentovih del.<ref name="povod"/>
==Sklici==
| |||