Marijan Brecelj (politik): Razlika med redakcijama

Rodil se je v družini goriškega politika in zdravnika [[Anton Brecelj|A. Breclja]]. Leta 1933 je [[diploma|diplomiral]] na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|ljubljanski Pravni fakulteti]] in prav tam 1934 tudi [[doktorat|doktoriral]]. Kot študent je deloval v katoliškem društvu slovenskih študentov [[Zarja (društvo)|Zarja]] in bil tudi kasneje somišljenik krščanskosocialističnega gibanja, ki je bilo povezano s komunisti. Leta 1931 je bil izvoljen za predsednika Zveze slušateljev ljubljanske univerze; policija ga je zaradi sodelovanja v študentskih akcijah, stavkah in demonstracijah za krajši čas zaprla in 1932 postavila pred [[sodišče]]. Po končanem študiju je bil [[odvetnik]], se vključil v klub ''Beseda'' ter deloval v ''Jugoslovanski strokovni zvezi'', pri kateri je bil eno leto tudi tajnik in si prizadeval za politično in organizacijsko krepitev enotnosti delavstva in naprednih izobražencev. Leta 1941 se je vključil v [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] in do junija 1942 ilegalno živel v Ljubljani. Ob ustanovitvi [[Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije|glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet]] junija 1941 je postal njegov član. Sodeloval je pri opravljanju njegovih splošnih nalog in narodne zaščite ter kot aktivist OF med [[krščanski socialisti|krščanskimi socialisti]]. V začetku junija 1942 je odšel v partizane in bil do konca leta sanitetni referent pri glavnem poveljstvu slovenskih partizanskih čet. Januarja 1943 je postal član Izvršnega odbora OF, v katerem je aprila prevzel funkcijo organizacijskega sekretarja, ki jo je opravljal tudi še po koncu vojne. Sodeloval je pri sestavi in uresničevanju [[dolomitska izjava|dolomitske izjave]]. Maja 1943 je postal član [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]]. Na [[Kočevski zbor|kočevskem zboru]] je bil izvoljen v plenum OF in predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ter v slovensko delegacijo za [[AVNOJ|2. zasedanje Avnoja]], in bil udeleženec zasedanja v [[Jajce, Bosna|Jajcu]]. Po 1. zasedanju [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|SNOS]] 19. februarja 1944 v [[Črnomelj|Črnomlju]] je kot član predsedstva usklajeval delo njenih odsekov, komisij in zavodov ter opravil pomembno delo pri graditvi oblasti in slovenske državnosti med narodnoosvobodilno borbo in po njej; na tem področju je bil najtesnejši sodelavec [[Boris Kidrič|B. Kidriča]]. Dne 5. maja 1945 je postal podpredsednik narodne vlade Slovenije. Po osvoboditvi je delal v vrhovnih organih slovenske oblasti: bil republiški in zvezni poslanec, do 1956 podpredsednik vlade (oz. izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije), nato do 1962 državni sekretar (minister) za blagovni promet [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] in eno leto sekretar v ministrstvu za trgovino in turizem v zvezni vladi, 1963--67 podpredsednik skupščine SR Slovenije, 1967--74 podpredsednik jugoslovanske zvezne skupščine, od maja 1974--78 predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije in nato do 1982 član Predsedstva SR Slovenije. Po koncu [[druga svetovna vojna|vojne]] je zasedal visoke funkcije v partijski organizaciji tako v Sloveniji kot tudi v zveznih partijskih organih (član centralnega komiteja KPS od 1948 in CK ZKJ 1958--64; član predsestva CK ZKS 1974--78). Bil pa je med drugim še predsednik Turistične zveze Jugoslavije in Planinske zveze Jugoslavije (1961--73) in vodstev SZDL Slovenije in Jugoslavije. Od 1950 je bil tudi rezervni [[polkovnik (SFRJ)|polkovnik]] [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] in od 1982 član Sveta federacije. Je nosilec več državnih [[odlikovanje|odlikovanj]], mdr. narodnega heroja in junaka socialističnega dela (1980). Bil je tudi častni doktor ljubljanske univerze (od 1981). Napisal pa je tudi veliko razprav in člankov o organizaciji ljudske oblasti in delegatskem sistemu v Sloveniji, ter kratko [[zgodovina|zgodovino]] Osvobodilne fronte.