Urbar: Razlika med redakcijama

dodanih 269 zlogov ,  pred 6 leti
V bistvu sem morala zaradi netočnosti in pomanjkljivosti zamenjati opredelitev pojma urbar tako rekoč v celoti.
m (Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:Q1400059)
(V bistvu sem morala zaradi netočnosti in pomanjkljivosti zamenjati opredelitev pojma urbar tako rekoč v celoti.)
[[Slika:As 746 urbar gospostva kostanjevica iz druge polovice 18.stoletja.jpg|thumb|right|344px|Urbar [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|gospostva Kostanjevica]] iz druge polovice 18.stoletja]]
'''Urbar''' je v osnovi popis zemljiške posesti ter z njo povezanih dohodkov in pravic. Izraz izhaja iz starovisokonemške besede »urberan« oz. srednjevisokonemške besede »erbern«, ki pomeni dajati donos. Mišljen je donos od zemlje, v prvi vrsti pridelek, katerega del pripada zemljiškemu gospodu kot gospodarju zemljišča. Na tem zemljišču živita in se z obdelovanjem zemlje preživljata kmet podložnik in njegova družina. Življenjska doba urbarjev je tesno povezana z obstojem fevdalnega družbenega reda, kot ga je vzpostavila frankovska kraljeva dinastija Karolingov (od 751 do 911 oz. 987). Prvi zapisi urbarialne narave so izpričani v 6. oz. 7. stoletju, nastanek zadnjih pa sega v 19. stoletje. V avstrijskem cesarstvu je obdobje urbarjev izzvenelo z zemljiško odvezo leta 1848. Takrat je prišlo do odprave fevdalnih odnosov oz. obveznosti, ki so izhajale iz razmerij med zemljiškimi gospodi in njihovimi podložniki. V slovenski Istri, ki je do leta 1797 spadala pod Beneško republiko, urbarjev niso poznali. Tu je prevladoval kolonat – sistem zakupništva s koreninami v rimskem cesarstvu pozne antike.
'''Urbar''' je bila v [[Srednji vek|srednjem veku]] [[knjiga]], v kateri so bile popisane podrejene posesti, njihovi uživalci ([[kmet]]je), njihove [[Davek|dajatve]], obveznosti in služnosti zemljiškemu gospodu (fevdalnemu gospodu). Beseda izvira iz srednjevisokonemške besede urbëren oz. erbëren in pomeni dajati donos.
 
Urbar je bil seznam kmetij (hub) po upravnih enotah za celotno gospodstvo, navadno vezan v knjigo. V njem je bila navedena velikost posesti, njen uživalec (samo hišni gospodar brez družinskih članov), dajatve in služnosti. Včasih so navedene tudi dajatve in služnosti za celotno naselje ali upravno enoto. <br /> Pred urbarji so imeli popise ali knjige posesti in njihovih dohodkov. Najstarejši tak popis na Slovenskem je popis posesti [[freisinška škofija|freisinške škofije]] za škofjeloško območje iz okoli leta 1150.
 
== Zakaj so nastali ==