Jože Dežman: Razlika med redakcijama

'''Jože Dežman''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]]doktor filozofije in teologije, [[muzealec]] in [[publicist]], * [[26. september]] [[1955]], [[Lesce]].

[[Diploma|Diplomiral]] je 1997 kot filozof na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]. Leta 1979 se je zaposlil v [[Gorenjski muzej|Gorenjskem muzeju]] v [[Kranj]]u, od 2000 kot muzejski svetovalec. V raziskovalnem delu se je poleg zgodovine posvetil še [[antropologija|antropologiji]], [[muzeologija|muzeologiji]] in muzejski kritiki. V slovenskiem zgodovinopisju je odpiral nove predmete obravnavanj, predvsem iz zgodovine [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] kot so: okupacijski sistem na ravni vsakdanjega življenja, celovita obdelava žrtev vojne, mobiliziranci v nemško vojsko, državljanska vojna na naših tleh, kritika t. i. partizanskega načina pisanja zgodovine. Napisal in uredil je več zbornikov, katalogov, monografskih tekstov in pripravil več razstav ter objavil več sto prispevkov v strokovnem in dnevnem [[časopis]]ju. V letih 1993−2000 je urejal ''[[Borec (revija)|Borec]]''.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>

Bil je direktor [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in predsednik [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]]. Leta 2012 je bil imenovan za direktorja [[Arhiv Republike Slovenije|Arhiva Republike Slovenije]]. Leta 2014 je doktoriral na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Njegov stric je bil narodni heroj [[Anton Dežman-Tonček]].