'''Franc Šetinc''' [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[pisatelj]], inpublicist, [[novinar]],/urednik * [[13. julij]] [[1929]], [[Mihalovec]], † [[17. februar]] [[2016]] [[Mihalovec]]<ref>{{navedi novice| url=http://www.siol.net/novice/slovenija/2016/02/umrl_je_nekdanji_politik_pisatelj_in_novinar_franc_setinc.aspx |title=Umrl je nekdanji politik, pisatelj in novinar Franc Šetinc |date=18.1.2016 |work=[[SiOL]] |accessdate=18.1.2016}}</ref>
== Življenjepis ==
Franc Šetinc1941 je diplomiralbila nanjegova [[Visokadružina šolaizgnana zav politične vede|Visoki šoli za politične vede]]Šlezijo. Kot novinar je delal pri časniku [[Delo (časopis)|Delo]]. Postal je tudi njegov odgovorni urednik od 17.6.1961 do 24.4.1962<ref>{{Navedi splet|title = Umrl nekdanji politik Franc Šetinc|url = http://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-nekdanji-politik-franc-setinc.html|website = www.delo.si|accessdate = 2016-02-19}}</ref>. Diplomiral je na [[Visoka šola za politične vede|Visoki šoli za politične vede]] (1964). Pozneje (1968--72) je bil odgovorni oz. glavni urednik glasila [[Komunist (časopis)|Komunist]].
KotV politikpolitiki je postalzačel delovati v začetku 70. let. Postal je sekretar [[Izvršni komite Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije|Izvršnega komiteja CK ZKS]] (1972--82) in torej eden vodilnih članov [[Centralni komite Zveze komunistov Slovenije|Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije]], predsednik [[Republiški komite Socialistične zveze delovnega ljudstva|RepubliškegaRepubliške komitejakonference Socialistične zveze delovnega ljudstva]]Slovenije (82–86), sekretar [[Izvršni komite Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije|Izvršnega komiteja CK ZKS]], konec osemdesetih letnato pa član [[predsedstvo Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije|predsedstva Centralnega komiteja ZKJ]]. S1988 je protestno odstopil zaradi razmer v jugoslovanski politiki in se s političnimi spremembami leta 1990 setudi jedokončno umaknil iz aktivne politike. Je tudi avtor številnih člankov, romanov, kratke proze, dokumentarne literature (spominska in številnihpotopisna dela) ter drugih publikacij.
Imel je dva sinova, Zlatka (1952) in Mileta (1956).
