France Bevk: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodal letnice |
par malenkosti |
||
Vrstica 20:
V Gorici je za prihodnji dve leti prevzel uredništvo ''[[Mladika|Mladike]]''. Hkrati se je posvetil gledališču; vodil je [[Ljudski oder]] in režiral. Urejal je tudi politični časnik ''[[Goriška straža]]'' in humoristični ''[[Čuk na pal'ci]]'', leta 1923 je postal ravnatelj Narodne knjigarne v Gorici, urejal je knjige, zbiral slovstveno izročilo, predvsem pa veliko pisal. Zaradi ene od satiričnih pesmi, objavljene v ''[[Čuk na pal'ci|Čuku na pal'ci]]'', je bil štiri mesece zaprt. Po podpisu [[Rapalska pogodba|Rapalske pogodbe]] je bilo za [[Slovenska manjšina v Italiji|primorske Slovence]] vedno težje, še posebej oteženo je bilo kulturno in ustvarjalno delovanje. Tudi za Bevka so sledila leta hišnih priporov, zaporov, [[konfinacija|konfinacij]], ko pa je bil prost, je potoval in dejavno sodeloval na kongresih kluba [[PEN]] (tudi v [[Barcelona|Barceloni]], [[Pariz]]u in [[Praga|Pragi]]). Urejal je še ''[[Naš glas]]'', ''[[Edinost]]'' in ''[[Razgledi|Razglede]]'' v Trstu.
Do leta 1943 je bil po italijanskih zaporih, se istega leta pridružil [[partizani|partizanom]] in postal eden izmed voditeljev [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnega gibanja]] v [[Slovensko primorje|Slovenskem primorju]] (predsednik Pokraijnskega odbora OF za Slovensko Primorje in Trst); do konca vojne in po osvoboditvi je deloval v organih oblasti: 1944 član predsedstva SNOS in zvršnega odbora OF ter predsednik PNOO za Slovensko Primorje, predsednik Slovensko-iltalijanske antifašistične unije v Trstu, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS (1947-53), večkrat republiški in zvezni poslanec in bil član delegacij, mdr. na mirovni konferenci v Parizu 1946. Pogosto se je srečeval z mladimi bralci.
Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je sprva živel v [[Trst]]u, nato pa v Ljubljani, kjer je na svoj 80. rojstni dan umrl. Pokopan je v [[Solkan]]u.
| |||