Sečoveljske soline: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 92.53.146.254 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 2001:1470:F980:CC:F028:A571:F886:1DC5 |
|||
Vrstica 1:
{{Infopolje Zavarovano območje
| name = Krajinski park Sečoveljske soline
| iucn_category = V
| photo = Salt fields near Piran, Slovenia (19629102184).jpg
| photo_caption = Solinski bazeni
| location = [[Slovenija]]
| map = Slovenija
| map_caption = Geografski položaj v Sloveniji
| relief = yes
| nearest_city = [[Sečovlje]]
| lat_d = 45
| lat_m = 28
| lat_s = 35.94
| lat_NS = N
| long_d = 13
| long_m = 35
| long_s = 57.07
| long_EW = E
| area = 6,5 km²
| established = 1991 (na državni ravni 2001)<ref>{{navedi splet| url=http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=527 |title=Krajinski park Sečoveljske soline |publisher=Zavod RS za varstvo narave |accessdate=2.6.2014}}</ref>
| visitation_num =
| visitation_year =
| governing_body = SOLINE Proizvodnja soli d.o.o.
| embedded1 = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Krajinski park Sečoveljske soline
| rkd_tip = nkd
| razglasitev_rkd_tip =
| refšt=7869
| lokacija =
| občina = Piran <!--predvsem za namene kategorizacije-->
}}
| embedded2 = {{Designation list
| embed = yes
| designation1 = Ramsar
| designation1_date = 3. februar 1993 <ref name="Ramsar list">{{navedi dokument |title=The List of Wetlands of International Importance |url=http://www.ramsar.org/sites/default/files/documents/library/sitelist.pdf |publisher=Ramsarska konvencija |date=11.9.2014 |accessdate=25.3.2015}}</ref>
}}
}}
'''Sečoveljske soline''' so največje delujoče [[Slovenija|slovenske]] [[soline]], ki se raztezajo na približno 650 [[hektar|ha]] površine ob [[ustje|ustju]] reke [[Dragonja|Dragonje]] pri [[Sečovlje|Sečovljah]]. Nastale so v [[Karel Veliki|karolinški dobi]], prvič so bile omenjene leta 804. V bližini so še [[Strunjanske soline]], ki pa so mnogo manjše.
Danes soline nimajo večje gospodarske vloge - njihov osnovni namen je naravovarstveni in kulturni. Ohranjajo se solinarske navade, celotno območje solin pa daje zavetje številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Zavarovane so kot [[krajinski park]], območje [[Natura 2000]], [[Register kulturne dediščine Slovenije|registrirana kulturna dediščina]] in na mednarodni ravni kot [[ramsarska konvencija|ramsarsko mokrišče]]. Je prvo zavarovano območje na državni ravni v Sloveniji, ki ga s koncesijo upravlja zasebno podjetje. To je podjetje Soline Proizvodnja soli d.o.o. v lasti nacionalnega telekomunikacijskega operaterja [[Telekom Slovenije]].<ref>{{navedi konferenco |url=http://www.openstarts.units.it/dspace/bitstream/10077/6191/1/Sovinc_Luznic_EN_GestioneSitiReteNatura2000.pdf |title=Sečovlje Salina Nature Park: Business company supports protection of Natura 2000 site in Slovenia |first1=Andrej |last1=Sovinc |first2=Martina |last2=Lužnik |year=2007 |booktitle=Linee guida e casi di studio per la gestione dei siti della rete Natura 2000 in ambiente di transizione: atti del workshop tenutosi a Grado |publisher=EUT Edizioni Università di Trieste |location=Trst |pages=272-276}}</ref>
== Pridobivanje soli ==
Sol se prideluje na solnih poljih, ki obsegajo izparilne in [[kristal]]izacijske bazene. [[Morska voda]] je speljana iz izparilnih v kristalizacijske bazene po načelu [[prosti pad|prostega pada]], ali pa ji pomagajo [[črpalka|črpalke]]. Voda teče po temu namenjenih kanalih, ki jih imenujemo ''lide''. Na Fontaniggah so vodo dvigovale [[solinska vetrna črpalka|črpalke na veter]]. Na Leri, to je novejšem delu solin, na katerem se danes prideluje sol, pa so [[Avstro-Ogrska|Avstrijci]] pred sto leti uvedli moderniziran postopek z uporabo črpalk.
Ko so bazenčki čisti in pripravljeni na sezono, solinarji pustijo v kristalizacijskih bazenčkih (kavedinih) malo vode, da se le-ta čez dan izpareva in nastaja sol. Najprimernejše vreme za pridelavo soli je sončno vreme z rahlim vetrom, kot sta [[burja]] ali [[tramontana]].
Ko iz kristalizacijskih bazenčkov izhlapi voda in nastane [[sol]], jo solinarji z lesenim strgalom, ki se imenuje gavero, spravijo na kupčke in pustijo, da se sol odcedi. Za hojo po kristalizacijskih bazenčkih se morajo uporabljati posebni natikači (taperini), da se prepreči poškodba petole. Ko se sol odcedi, jo naložijo na solinarske vozičke (karele), ki izvirajo iz nekdanjega premogovnika v Sečovljah, ter sol odpeljejo na temu namenjen prostor za shranjevanje.
Po končanem delu morajo solinarji oprati svoje solinarske vozičke in pri zajemanju [[voda|vode]] iz kanala uporabljajo vrč z dolgim lesenim ročajem, imenovan botasso.
=== Solinarska sezona ===
Prebivalci [[Piran]]a so solinarsko sezono nekdaj začeli z množičnim odhodom družin v soline na praznik [[sveti Jurij|sv. Jurija]] 23. aprila. Sezona se je končala na god [[Sveti Jernej|sv. Jerneja]], to je 24. avgusta. Takrat so se po sveti maši v zahvalo za letino solinarji vrnili na svoje domove. Prebivalci iz okoliških vasi so v soline hodili žet sol. Podobno se je dogajalo tudi s solinarji iz [[Strunjan]]a in [[Koper|Kopra]]. V Piranu in Sečovljah se dandanes odvija solinarski praznik med aprilom in avgustom.
=== Solinske hiše ===
Postopek pridobivanja [[sol|soli]] na solnih poljih je predstavljal bivanje celotne solinarske družine skozi poletne mesece. Hiše, v katerih so prebivali solinarji, so bile navadno grajene iz [[lapor]]ja ali pa v kombinaciji iz belega istrskega [[apnenec|apnenca]]. Gradnja solinarskih hiš je bila nezahtevna, hkrati pa strogo namensko urejena, bodisi v razvrstitvi prostorov, bodisi v namembnosti posameznih detajlov. Pri gradnji je bilo pomembno, da so vzpostavili dobro komunikacijo v smeri polje – hiša ter glavni [[dovodni]] kanal. Ta pot je služila za [[transport]] iz polja v skladišče, ki se je nahajalo v pritličju solinarske hiše, od tam pa v glavna državna skladišča. Solinarska hiša je bila sestavljena iz spodnjih in zgornjih prostorov. Spodnji prostori so služili za shranjevanje soli, v zgornjih prostorih pa so imeli solinarji kuhinjo ter sobe, ki so služile prebivanju.
=== Priprava solnih polj ===
Solinarji pri svojem delu še vedno uporabljajo stara tradicionalna znanja in orodja. Preden se začne sezona za pridelave [[sol|soli]], imajo solinarji veliko dela s pripravo in ureditvijo kristalizacijskih bazenov, ki jih morajo urediti in očistiti. Solinarji v kristalizacijskih bazenih gojijo ''petolo''. To je plast bio[[sediment]]a, nekaj mm debela plast [[alge|alg]], [[sadra|sadre]] in [[mineral]]ov, ki preprečuje prehajanje neželenih [[ion]]ov iz morskega blata v kristale soli. Princip petole so v slovenske kraje prinesli solinarji iz [[Pag]]a v 14. stoletju. Danes je tak postopek redkost, uporablja se le še v Sečoveljskih in [[Strunjanske soline|Strunjanskih solinah]]. Delo v solinah se začne že v začetku marca, ko solinarji obnovijo ''petolo'', saj jo pozimi poškodujejo neprimerni [[vreme|vremenski]] vplivi. Počistiti morajo tudi ''kanalete'', to je kanalčke okoli izparilnih bazenčkov, v katerih se nabira umazanija in slaba voda. ''Petolo'' morajo obnoviti tudi na solnih poteh in v okolici hiške, da ne bi [[veter]] odnesel [[smet|smeti]] in prahu na solna polja. Ko so vsa vzdrževalna dela opravljena, solinarji napolnijo veliki bazen ''vaško'', v katerem imajo »shranjeno« [[voda|vodo]], pripravljeno za kristalizacijo. To vodo postopoma spuščajo v kristalizacijske bazene po sistemu temu namenjenih kanalov.
Včasih je na solnih poljih delalo več kot 60 solinarjev, ki so tu živeli s svojimi družinami. Zadnjih 10 let je solinarjev vedno manj, vedno manjše je tudi zanimanje za to delo.
Od vseh bazenov na solinah je kristalizacijskih približno ena petina. V njih končno nastane sol, potem ko je morska voda potovala do tja skozi izparilne bazene in se zgoščevala zaradi [[izparevanje|izparevanja]]. Zemeljski nasipi kristalizacijskih bazenov so podprti z oblogo, ki podaljšuje življenjsko dobo nasipov in zagotavlja odlično kakovost soli.
[[Slika:SecovljeSoline3.jpg|thumb|220px|Sečoveljske soline]]
[[Slika:SecovljeSoline4.jpg|thumb|220px|Sečoveljske soline]]
[[Slika:Secoveljske soline - Lera3.jpg|thumb|220px|Sečoveljske soline]]
=== Fango ===
S kristalizacijo vode v bazenčkih pridobimo tudi blato, znano pod imenom [[fango]]. To zdravilno blato, ki se nahaja v solnih poljih, ima posebne zdravilne učinke in se uporablja v kozmetiki ter pri zdravljenju [[revma]]tičnih [[bolezen|bolezni]]. Blato ima zdravilno moč le, ko je kristalizacija vode dovolj močna za proizvodnjo soli. Da ima fango večji zdravilni učinek, se mora posušiti na telesu, na delih, kjer so znaki revmatizma, kasneje pa se ga spere s slano vodo.
== Krajinski park ==
[[Občina Piran|Piranska občina]] občina je območje solin in [[polotok]]a [[Seča|Seče]] leta 1989 razglasila za [[krajinski park]]. To je območje [[habitat (ekologija)|habitatov]] redkih, ogroženih in značilnih rastlinskih in živalskih vrst, kjer je zaradi dolgotrajnega delovanja človeka nastal tipičen solinski [[ekosistem]].
=== Območje parka ===
Krajinski park se deli na severni in južni del, ki ju loči Drnica (''kanal Grande''). V severnem delu, imenovanem ''Lera'', še vedno poteka pridelovanje soli po tradicionalnih [[Srednji vek|srednjeveških]] postopkih. Južni del parka, imenovan ''Fontanigge'', meji na Hrvaško. Dostop do južnega dela je po cesti, ki se začne med slovenskim in hrvaškim mejnim prehodom in vodi mimo hiše [[Joško Joras|Joška Jorasa]].
=== Varstveni režim ===
Sečoveljske soline so kot značilen krajinski element z bogato in kulturno dediščino zelo pomembne. Da bi jih ohranili je v odloku opredeljen varstveni režim, ki določa omejitev vseh tistih dejavnosti, ki negativno vplivajo na [[ekologijo]] krajine in njeno podobo. Predvsem je prepovedan lov, kakršnokoli [[onesnaževanje]] zraka, vode in tal, graditev strnjenega naselja na polotoku Seča, spreminjanje namembnosti prostora; še posebej v naravnih rezervatih je prepovedano vsako poseganje, ki bi spremenilo življenjske razmere za tamkajšnjo floro in favno. Prav tako je prepovedano uničevati in trgati rastline ter poškodovati gnezdišča in bivališča živali. Kakršnikoli posegi na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline so možni le s predhodnim soglasjem Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran.
=== Ramsarska lokaliteta===
Sečoveljske soline so mednarodno pomembno [[mokrišče]] in kot take so bile leta 1993 uvrščene na seznam [[Ramsarska konvencija|Ramsarskih]] lokalitet zaradi izjemnih krajinskih in ekoloških vrednosti, kot prva taka lokaliteta v Sloveniji. Ramsarsko območje Sečoveljskih solin (obalno in antropogeno mokrišče) obsega 650 [[hektar|ha]] v ustju reke Dragonje.
== Rastlinstvo ==
V solinah uspevajo slanuše ali [[halofiti]]. To so slanoljubne rastline, ki potrebujejo velike koncentracije [[sol]]i. Na Leri uspevajo halofiti predvsem na robu solnih polj in v jarkih. Le poredko prekrije solni bazen pionirska združba [[navadni osončnik|navadnega osočnika]] (''Salicornia europea''). V Fontaniggah so pravi halofitni travniki, na katerih večinoma prevladuje [[navadni členkar]] (''Arthrochnemum fruticosum''), najdemo pa tudi tudi [[lobodovec]] (''Halimone portulacoides'') in [[ozkolistna mrežica|ozkolistno mrežico]] (''Limonium angustifolium''). Robove nekdanjih bazenov in jarke prerašča [[modrikasti pelin]] (''Artemisia caerulescens'') in posamezni grmiči navadnega členkarja in [[navadna obrežna lobodka]] (''Suaeda maritima''). Brežino solinskih kanalov prerašča [[obmorski oman]] (''Inula crithmoides'').
<gallery>
slika:Limonium angustifolium.jpg|Najbolj privlačna slanuša je [[ozkolistna mrežica]] (''Limonium angustifolium'').
slika:Illustration Ruppia maritima0.jpg|V zaprtih kanalih z nekoliko globljo in slano vodo naletimo na [[obmorska rupija|obmorsko rupijo]] (''Ruppia maritima'').
slika:Salicornia europaea.jpg|Občasno prekrije solni bazen pionirska združba [[navadni osončnik|navadnega osočnika]] (''Salicornia europea'').
slika:Bellevalia romana0.jpg|Edino slovensko rastišče [[navadni hiacint|navadnega hijacinta]] (''Bellevalia romana'') je zaradi bližine letališča močno ogroženo in delno že uničeno.
</gallery>
== Živalstvo ==
Sečoveljske soline so najbolj znane po [[ptice|pticah]]. Do sedaj so zabeležili že 282 vrst ptic. Najmanj 4 vrste imajo tu svoje edino gnezdišče v Sloveniji.
Tu prebiva tudi veliko manjših živali in mnoge od njih imajo tu sploh edino prebivališče v Sloveniji. V plitvi slani vodi živijo [[mnogoščetinci]], [[raki]], [[školjke]], do 5 cm dolga progasta ribica, imenovana [[solinarka]], ličinke nekaterih vrst muh. Na območju solin živi nekaj [[čebele|čebeljih vrst]]: med njimi sta [[dolgoroga čebela]] (''Tetraloniella nana'') in [[solinska čebela]] (''Pseudapis bispinosa''). Slanoljubne rastline v solinah gostijo tudi več vrst rastlinojedih [[stenice|stenic]]. Na trstju živijo [[pajčji škržatek|pajčji škržatki]] (''Dimorphopterus blissoides'').
V Sečoveljskih solinah živi le manjše število vrst kopenskih [[vretenčarji|vretenčarjev]], med katerimi so tudi predstavniki pravih sredozemskih vrst, kot so drugi najmanjši sesalec na svetu [[etruščanska rovka]] (''Suncus etruscus''), [[primorska kuščarica]] (''Lacerta sicula'') in [[ostrouhi netopir]] (''Myoti blythi''), katerega odkritje na tem območju je bila prva zanesljiva najdba te vrste v Sloveniji.
<gallery>
slika:Larus cachinnans 3 (Marek Szczepanek).jpg|Med redkejše gnezdilce po številu parov štejemo tudi [[rumenonogi galeb|rumenonogega galeba]] (''Larus michahellis'').
slika:Egretta garzetta 003.jpg|Od čapelj najpogosteje opazimo [[mala bela čaplja|malo belo čapljo]] (''Egretta garzetta'') - ki je tudi simbol Krajinskega parka Sečoveljske soline.
slika:Artemia salina.jpg|Solinarski bazeni so življenjski prostor številnim vodnim živalim, med njimi [[solinski rakec|solinskemu rakcu]] (''Artemia salina'').
</gallery>
== Glej tudi ==
*[[Strunjanske soline]]
*[[seznam zavarovanih parkov v Sloveniji]]
*[[Kuhinjska sol]]
== Sklici in opombe ==
{{Sklici}}
== Viri ==
* {{navedi dokument| title=Uredba o Krajinskem parku Sečoveljske soline |url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED1591 |work=Uradni list RS |issue=29/01 |year=2001}}
* Križan B. & Vidmar B. [http://dragonja.mbss.org/Secovlje/indexS.html Krajinski park Sečoveljske soline]. Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran.
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Sečovlje Salina|Sečoveljske soline}}
*[http://www.kpss.si/ Krajinski park Sečoveljske soline]
*[http://www.kam.si/etno_kmetije/muzej_solinarstva_secoveljske_soline.html Muzej solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline]
*[http://www.kam.si/slovenske_pespoti/solinarske_poti.html Solinarske poti]
{{Predloga:Naravne znamenitosti Slovenije}}
[[Kategorija:Jadransko morje]]
[[Kategorija:Ramsarska mokrišča]]
| |||