Mahatma Gandhi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zeleni (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Zeleni (pogovor | prispevki)
Vrstica 24:
V javno življenje je vstopil razmeroma pozno, šele leta [[1919]], ko so [[Velika Britanija|Britanci]] sprejeli zakon, ki je Indijcem odrekal številne pravice, oziroma zahteval, da so registrirani vnaprej s prstnimi odtisi in osebnimi podatki, ki za druge prebivalce imperija ne bi bili potrebni. V naslednjih 29 letih je postal središče [[politika Indije|indijske politike]]. Ves ta čas je ostajal zvest načelom svoje filozofije o nenasiju in borbi za resnico. Prizadeval si je za ekonomsko neodvisnost Indije oziroma za samooskrbo, ki je za Britanski imperij in gospodarstvo prostega trga bila tedaj daleč najbolj nevarna ideja. V javnosti je nosil le doma napravljena tradicionalna oblačila in poveličeval kolo, s katerim so se ta preprosta oblačila izdelovala.
 
[[8. april|8. aprila]] 1919, ko se je odpravljal na protestno zborovanje v [[New Delhi]], so ga britanske oblasti ustavile in obrnile nazaj. Novica se je hitro razširila in razburila njegove privržence. Prišlo je do nemirov, v katerih je bilo ubitih nekaj ljudi, v Amritsarju so bili ob požigih ubiti celo štirje Evropejci. Ghandi je bil pretresen, poleg žrtev in škode, ki je bila povzročena, je bila poškodovana tudi njegova medijska podoba; pridiga nenasilje, a njegovi pristaši so najbolj nasilni. Gandhi hitro prosi javnost za vsedržavni post v pokoro za vse smrti, a 10.aprila je britanski general svojim vojakom ukazal streljati na množico, ki se je zbrala na protestnem shodu. Ubili so 379 ljudi, preko 1200 je bilo ranjenih in obstreljenih, kasnejša parlamentarna preiskava pa je ugotavljala, da je možno tudi okoli 1000 mrtvih in 1000 ranjenih.
[[Slika:Gandhi Salt March.jpg|thumb|220px|Gandhi na protestnem pohodu]]
Med letoma [[1920]] in [[1930]] je Gandhi pripravil zelo malo zborovanj in shodov, ki bi bili bolj odmevni in se ne bi končali preprosto s tem, da je zaprt in tako oddaljen od množic. Na teh shodih je Angleže pozival, da zapustijo Indijo. Vedno manj je bil prisoten v javnosti, [[Indijski nacionalni kongres]] ni več imel potrpljenja za politika, ki je bil v osnovi naperjen zgolj v samovlado in samoupravljanje, medtem, ko je Indija v mnogočem bila izrazito neenotna združba, večina indijskih izobražencev pa je prejela predvsem britansko izobrazbo v katero so družine tudi veliko vložile. Najodmevnejši shod in nastop se zgodi marca 1930, ko je organiziral pohod do 400 kilometrov oddaljene obale [[Indijski ocean|Indijskega oceana]], med počasnim pešačenjem pa objasnjeval, da bo na samem cilju pridobival sam svojo sol. S tem je protestiral proti zakonu, ki je Indijcem prepovedoval pridobivanje soli iz lastnega morja. Pohod je dobil dramatične razsežnosti, saj je nabiral ves čas okoli sebe množice in tudi medijsko pozornost. Gandhija so aretirali šele dolgo po tem, ko je že prišel na cilj in opravil kaznivo dejanje. Angleži so začeli izgubljati nadzor v velikih mestih, pridobivanje soli pa je postalo civilna nepokorščina, ki je imela povsem finančne posledice, četudi je bila prepredena s skorajda nacionalistično ekstazo svobode. Gandhija so izpustili in ga povabili na pogajanja v London. Dosegel ni nič, a angleška javnost je njegov obisk pospremila s simpatijami.
Vrstica 30:
Ena pomembnejših projektov Gandhija pri pogajanju z imperijem o bodoči ustavi Indije je bilo vprašanje najnižjih kast, ki praviloma niso imeli nobenih pravic v ureditvi, kakršno je negovala sama vera in tradicija. Gandhi se je postavil zelo trdo za to, da se jim zagotovi znatno in sorazmerno zastopstvo v predstavniškem telesu po novi ustavi. Za pravice in mirno ureditev tega spora je gladovno stavkal in se pogajal podhranjen s predstavnikov izobraženih nedotakljivih, ki so prinesli v pogajanje britanski predlog, ki je nedotaknjene v celoti ločil od hindujske vere in jim dal enake pravice kot muslimanom in drugim skupnostim, ki so bile ločeno voljene, kar je bilo prav tako politično na dolgi rok težaven predlog.<ref>{{Navedi knjigo|title = Gandhi & Churchill: The Epic Rivalry that Destroyed an Empire and Forged Our Age|last = Herman|first = Arthur|publisher = Bantam|year = 2008|isbn = ISBN 1299100082|location = |page = |cobiss = }}</ref>
 
Ko je leta 1939 v Evropi zagrmela [[druga svetovna vojna]], se je Gandhi postavil na stran svojihin kolonialnihv gospodarjevoporo Angležem. [[Japonska|Japonske]] čete so leta 1942 iz [[Burma|Burme]] hitro napredovale proti Indiji. Angleži so uvideli, da Indije ne bodo sposobni ubraniti, a kljub temu Indijcem niso pustili, da bi se branili sami. Gandhi je avgusta na [[Indijski nacionalni kongres|Indijskem kongresu]] Angleže spet pozval, naj zapustijo Indijo. Že naslednji dan so Gandhija in vse člane kongresa aretirali in odpeljali v zapor. Gandhi se je medtem v ječi grozil s postom, če mu ne bodo dovolili vsaj komunikacije s somišljeniki. Tako mu dovolijo, da dokler se posti, lahko sreča in se pogovarja s komerkoli, a ob prekinitvi posta bo šel ponovno v zapor. Ghandi se odloči za gladovno stavko in ne zapusti zapora, a stavko po več kot treh tednih prekine in popije nekaj pomarančnega soka. Mnogi trdijo, da je tedaj bolehal za malarijo .
 
Maja 1945 se je končala druga svetovna vojna. Indiji je bil priznan status neodvisne države. Pod Nehrujevim vodstvom je bila ustanovljena prva indijska vlada in 15. avgusta 1945 je Indija razglasila samostojnost. Hkrati z osamosvojitvijo so islamske oblasti v zahodnem delu države, [[Pakistan]]u, razglasile svojo islamsko republiko. [[Hinduizem|Hindujci]] in [[islam|muslimani]] na obeh straneh meje so bežali na drugo stran meje. Izbruhnili so nemiri. Stanje je mejilo na državljansko vojno, zabeleženo je bilo skoraj pol milijona mrtvih, ogorčenje mednarodne skupnosti je bilo veliko.