nekaj napak v tekstu, ki se niso skladale z dejstvi in so bile nekritično in napačno povtzete po nekaterih virih, ki so sicer še navedeni spodaj, EJ pa sem še dodal, čeprav tudi tam ni vse pravilno ..
Rodil se je v družini goriškega politika in zdravnika [[Anton Brecelj|A. Breclja]]. Leta 1933 je [[diploma|diplomiral]] na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|ljubljanski Pravni fakulteti]] in prav tam 1934 tudi [[doktorat|doktoriral]]. Kot študent je deloval v katoliškem društvu slovenskih študentov [[Zarja (društvo)|Zarja]] in bil tudi kasneje somišljenik krščanskosocialističnega gibanja, ki je bilo povezano s komunisti. Leta 1931 je bil izvoljen za predsednika Zveze slušateljev ljubljanske univerze; policija ga je zaradi sodelovanja v študentskih akcijah, stavkah in demonstracijah za krajši čas zaprla in 1932 postavila pred [[sodišče]]. Po končanem študiju je bil [[odvetnik]], se vključil v klub ''Beseda'' ter deloval v ''Jugoslovanski strokovni zvezi'', pri kateri je bil eno leto tudi tajnik in si prizadeval za politično in organizacijsko krepitev enotnosti delavstva in naprednih izobražencev. Leta 1941 se je vključil v [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] in do junija 1942 ilegalno živel v Ljubljani. Ob ustanovitvi [[Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije|glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet]] junija 1941 je postal njegov član. Sodeloval je pri opravljanju njegovih splošnih nalog in narodne zaščite ter kot aktivist OF med [[krščanski socialisti|krščanskimi socialisti]]. V začetku junija 1942 je odšel v partizane in bil do konca leta sanitetni referent pri glavnem poveljstvu slovenskih partizanskih čet. Januarja 1943 je postal član Izvršnega odbora OF, v katerem je aprila prevzel funkcijo organizacijskega sekretarja, inki jo je opravljal dotudi koncaše po koncu vojne. Sodeloval je pri sestavi in uresničevanju [[dolomitska izjava|dolomitske izjave]]. Maja 1943 je postal član [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]]. Na [[Kočevski zbor|kočevskem zboru]] je bil izvoljen v plenum OF in predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ter v slovensko delegacijo za [[AVNOJ|2. zasedanje Avnoja]], in bil udeleženec zasedanja v [[Jajce, Bosna|Jajcu]]. Po 1. zasedanju [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|SNOS]] 19. februarja 1944 v [[Črnomelj|Črnomlju]] je kot član predsedstva usklajeval delo njenih odsekov, komisij in zavodov ter opravil pomembno delo pri graditvi oblasti in slovenske državnosti med narodnoosvobodilno borbo in po njej; na tem področju je bil najtesnejši sodelavec [[Boris Kidrič|B. Kidriča]]. Dne 5. maja 1945 je postal podpredsednik narodne vlade Slovenije. Po osvoboditvi je delal v vrhovnih organih slovenske oblasti: bil republiški in zvezni poslanec, do 1956 podpredsednik vlade (oz. izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije), nato do 1962 državni sekretar (minister) za blagovni promet [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] in eno leto sekretar v ministrstvu za trgovino in turizem v zvezni vladi, 1963-1967-67 podpredsednik skupščine Socialistične republikeSR Slovenije, 1967-1974-74 podpredsednik skupščinejugoslovanske [[Socialističnazvezne federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]skupščine, od maja 1974 do maja 1978--78 predsednik skupščineSkupščine Socialistične republike Slovenije in nato do maja 1982 član predsedstvaPredsedstva SR Slovenije. Po koncu [[druga svetovna vojna|vojne]] je zasedal visoke funkcije v partijski organizaciji tako v Sloveniji kot tudi v zveznih partijskih organih (član centralnega komiteja KPS od 1948 in CK ZKJ 1958--64; član predsestva CK ZKS 1974--78). Bil pa je med drugim še predsednik Turistične zveze Jugoslavije in Planinske zveze Jugoslavije (1961--73) in vodstev SZDL Slovenije in Jugoslavije. Od 1950 je bil tudi rezervni [[polkovnik (SFRJ)|polkovnik]] [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] in od 1982 član sveta federacije. Je nosilec več državnih [[odlikovanje|odlikovanj]]. Napisal pa je tudi mnogo razprav in člankov o organizaciji ljudske oblasti in delegatskem sistemu v Sloveniji, ter kratko [[zgodovina|zgodovino]] Osvobodilne fronte.
