Boris Ziherl: razlika med redakcijama

dodanih 439 zlogov ,  pred 4 leti
dodal in popravil nekaj podatkov po istem viru
(dopolnil biografijo z relevantnimi podatki iz biografije v SBL in jih priredil)
(dodal in popravil nekaj podatkov po istem viru)
 
==Življenjepis==
Rodil se je v Trstu, a se je z materjo [[Ana Kobal Ziherl|Ano]] kmalu preselil v [[Škofja Loka|Škofjo Loko]], od koder je bila doma, kasneje pa v Ljubljano. Pred1929 drugobil svetovnosprejet vojnov se jeSKOJ, včlanil1930 v [[Komunistična partija Slovenije|Komunistično partijo SlovenijeJugoslavije]]. Že takrat je začel objavljati članke, pod katere se je podpisoval s psevdonimoma B. Ločan in Stanko Dornik. 1932 se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani (absolutorij 1941), delal v ilegalnem študentskem gibanju, od 1932 je bil član PK KPJ za Slovenijo. 1934 je bil obsojen po zakonu o zaščiti države na 4 leta zapora, ki jih je preživel v Sremski Mitrovici, kjer je proučeval marksizem (historični materializem) ter slovenkso kulturno in politično zgodovino.
 
Ob kapitulaciji Jugoslavije 1941 je bil soustanovitelj OF in član Izvršnega odbora OF, ilegalno delal (z imenom Gorazd) deloval v Ljubljani, predvsem v agitpropu CK KPS, 1943 je odšel v partizane v Polhograjske Dolomite, predaval in vodil partijsko šolo v Kočevskem Rogu, bil 1944 namestnik direktorja Znanstvenega instituta pri SNOS (poverjenik za prosveto), od avgusta 1944 član propagandnega oddelka Vrhovnega štaba NOV in POJ na Visu, septembra med borci prekomorskih brigad v Bariju (Italija), od oktobra 1944 v Beogradu pri agitpropu CK KPJ (sour. Borbe 1944–5). 1945-46 je bil predstavnik CK KPJ pri CK VKP(b) v Moskvi, od 1946 v Beogradu predsednik komiteja za šole in znanost pri vladi FLRJ. 1947–49 delal v agitpropu CK KPJ (1947/48 ur. glasilo informbiroja "Za trajantrajen mir, za narodnuljudsko demokratijudemokracijo"), 1949–50 je bil direktor (tudi soustanovitelj) Instituta za društvene nauke v Beogradu. 1950, koki je bil razpuščen zaradi prevelikega dogmatizma. Ko se je 1950 vrnil v Lj.Ljubljano, je postal minister za znanost in kulturo LRS, od 1953 predsednik ideološke komisije CK ZKS in obenem redni profesor za teorijo družbenih ved na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je tudi soustanovitelj in 1959–64 direktor Inštituta za sociologijo na ljubljanski univerzi, obenem je 1960–4 predaval občo sociologijo kulture na novoustanovljenem oddelku za sociologijo na ljubljanski FF, od 1964 pa je bil profesor marksistične filozofije in sociolgije na Visoki šoli za politične vede (kasnejši FSPN oz. FDV) v Ljubljani. Imel je številne politične funkcije, mdr. je bil poslanec republiške in zvezne skupščine; 1948–68 član CK ZKS (od 1954 tudi član njegovega Izvršnega komiteja, 1966 predsedstva), 1952–69 in od 1974 član CK ZKJ; od 1963 član Sveta federacije. Bil je član SAZU (od 1949 dopisni, od 1958 redni, 1975 tudi njen podpredsednik. Prejel je spomenico 1941 in številna odlikovanja, mdr. junaka socialističnega dela (1970), dvakrat Prešernovo nagrado (za knjigo F. Prešeren, pesnik in mislec, 1950 in 1958 za knjigo Književnost in družba) ter nagrado AVNOJ-a (1972).
 
Kot visok partijski in državni funkcionar, predsednik komiteja za šolstvo in eden glavnih komunističnih ideologov, je po vzoru iz [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]ove [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] vplival na oblikovanje nove, socialistične umetnosti. Ob ocenjevanju slovenske umetnosti je izhajal iz normativnih postavk sovjetskih estetikov. Menil je, da so se slovenski predvojni umetniki ločili od ljudstva in služili le zabavi vladajočih slojev. Umetnost predvojnih slovenskih ustvarjalcev je zatrl in jo označil za »kapitalistično umetnost«. Po njegovem mnenju je bilo potrebno obsoditi »izprijeni impresionizem in ekspresionizem ter smeri, ki so sledile: kubizem, futurizem in nadrealizem«. Zavzemal se je za uveljavitev sovjetske umetnosti v prvih letih po vojni. Bil je organizator samostojnega študija [[sociologija|sociologije]] v Sloveniji in prvi predstojnik oddelka za sociologijo na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v Ljubljani. Umrl je leta 1976 v Ljubljani.
2.091

urejanj