Josip Vidmar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slika z Wikipodatki |
popravil imena in navedbe nekaterih funkcij |
||
Vrstica 11:
'''Josip Vidmar''' [jósip vídmar], [[Slovenci|slovenski]] literarni in gledališki [[kritik]], [[dramaturg]], [[prevajalec]], [[esejist]] in [[politik]], * [[14. oktober]] [[1895]], [[Ljubljana]], † [[11. april]] [[1992]], [[Ljubljana]].
Bil je eden od ustanoviteljev [[Osvobodilna fronta|OF]], odposlanec [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] in udeleženec drugega zasedanja Avnoja. Po vojni je bil do
== Življenje ==
Vrstica 25:
== Politika ==
Pred 2. svetovno vojno se je Vidmar opredelil za sodelovanje s komunisti in se politično angažiral v [[Društvu prijateljev Sovjetske zveze|Društvu prijateljev Sovjetske zveze]] (1940), po okupaciji Jugoslavije pa v [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]], katere ustanovni sestanek je bil v njegovem stanovanju v očetovi hiši. Bil je član IO OF, od 14. 1. 1943 do 27. 4. 1953 njegov predsednik, februarja 1944 predsednik SNOS, oktobra 1943 udeleženec [[kočevski zbor|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]], član delegacije na 2. zasedanju [[AVNOJ|Avnoja]] v [[Jajce, Bosna|Jajcu]], kjer je predlagal v imenu slovenske delegacije, naj dobi [[Tito]] naziv maršal. Po vojni je bil do 1953 predsednik Prezidija Slovenije in imel številne politične funkcije: zvezni in republiški poslanec (predsednik Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ 1945-53), član Sveta federacije
Na Titovo pobudo je kot predsednik prezidija povabil v vilo Bistrico nad Tržičem [[Miroslav Krleža|Miroslava Krležo]]. Povabil je še [[Marko Ristić|Marka Ristića]] in njihovo druženje je pripomoglo k razgraditvi našega [[socialistični realizem|socialističnega realizma]]. V polemiki o socialističnem realizmu proti [[Boris Ziherl|Borisu Ziherlu]] in [[Mihail Aleksandrovič Lifšic|M. Lifšicu]] je zagovarjal umetniško avtonomijo, v zvezi z razkritjem [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojev]] pa je polemiziral z [[Edvard Kocbek|Edvardom Kocbekom]] in [[Heinrich Böll|Heinrichom Böllom]].
Vrstica 38:
Posmrtno so izšla njegova pisma [[Karmela Kosovel|Karmeli Kosovel]], starejši sestri [[Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]] in prijateljici [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], ki je študirala klavir v [[München|Münchnu]], vanjo se je zaljubil po Srečkovi smrti.
Poročen je bil dvakrat. Prvič z Angelo Kosmatin (
== Bibliografija knjižnih izdaj ==
Vrstica 60:
* ''[[Presoje]]'' (1980) {{cobiss|ID=22215936}}
* ''[[Esej o lepoti]]'' (1981) {{cobiss|ID=12248065}}
* ''[[Mrtvaški ples (Vidmar)|Mrtvaški ples]]'' (
* ''[[Slovensko pismo]]'' (1984) {{cobiss|ID=14298369}}
* ''[[Sile časa]]'' (1985) {{cobiss|ID=15443969}}
Vrstica 86:
== Viri ==
* Patricija Maličev: Živa Vidmar: ''»
* Jožica Grgič: Josip Vidmar: Komunizem – edina razumna izbira ''Delo'' 1. 6. 2011.[http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/josip-vidmar-komunizem-ndash-edina-razumna-izbira_2.html]
|