Mitoza: razlika med redakcijama

odstranjenih 129 zlogov ,  pred 4 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika 194.165.104.78 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot
m (vrnitev sprememb uporabnika 194.165.104.78 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot)
[[Slika:Major_events_in_mitosis_sl.svg|370px|thumb|Prikaz poteka mitoze]]
 
'''Mitoza''' je postopek [[celična delitev|delitve celice]], značilen za [[evcita|evcite]]. Nastali hčerinski celici (celici, ki pri deljenju nastaneta) imata enako število istovrstnih [[kromosom]]ov kot njuna materinska celica (celica, ki se deli) - hčerinski celici sta zato [[genetika|genetsko]] enaki materinski, sta njena [[klon]]a. Mnogoceličarjem omogoča mitoza rast in obnavljanje tkiv, enoceličarjem pa nespolno razmnoževanje. Večina evcit, ki se deli po mitozi je »2n« (diploidnih, »n« je število [[kromosom]]ov, značilnih za vrsto; pri človeku je n=23, torej ima 23*2=46 molekul DNK; kromosomi so v vsaki celici prisotni v homolognih parih, tj. parih kromosomov, od katerih sta po dva in dva enake oblike in velikosti ter nosita istovrstne gene v enakem zaporedju).
 
== Faze mitoze ==
 
=== Dogajanje pred jedrno delitvijo (interfaza) (slika I) ===
Pred začetkom jedrne delitve, v '''interfazi''', se v jedru s pomočjo encimov (''ligaza'', ''DNK-polimeraza'') podvoji dedni material celice ([[DNK]]), [[kromatin|kromatinske niti]] pa se začnejo zvijati v kromosome. V celicah s [[centriol]]om (živalske in preprostejše rastlinske celice) se le-ta deli. in potem vidiš koruzo
 
=== Zgodnja profaza (slika II) ===
Poteče proces ''spiralizacije'' kromosomov: kromosom se najprej zvije v vijačnico, ta pa se še nekajkrat zvije v razne zanke. Vsak kromosom je sestavljen iz dveh enakih podolgovatih delov, imenovanih ''kromatidi'' (edn. kromatida), od katerih vsako tvori ena zvita molekula DNK. Kromatidi sta med seboj združeni s ''centromerom''. V citoplazmi v bližini centriolov začnejo nastajati mikrotubuli nastajajočega ''delitvenega vretena'' (mikrotubularne strukture, ki omogoča potovanje kromosomov na nasprotna pola celice). tvoja mama je lepa k piščanc
 
=== '''Pozna profaza (prometafaza)''' (slika III) ===
Jedrni ovoj razpade na membranske mešičke, centriola dosežeta pola. Niti delitvenega vretena se zato lahko podaljšajo in se na posameznem kromosomu pritrdijo na ''kinetohor'', tj. skupek beljakovin na centromeru. tk ko Kuper
 
=== Metafaza (slika IV) ===
Niti delitvenega vretena povlečejo kromosome na ekvatorialno ravnino celice. Delitveno vreteno je pritrjeno na centromero kromosoma in sicer tako, da je po ena kromatida vsakega kromosoma na vsaki strani ekvatorialne ravnine. Ker so v tej fazi kromosomi najkrajši in najdebelejši, jih je takrat najlažje opazovati :) ni kej.
 
=== Anafaza (sliki V in VI) ===
Kromatidi se ločita. Pri tem se vsak dvokromatidni (materinski) kromosom razdeli na dva enokromatidna (hčerinska) kromosoma in niti delitvenega vretena ju potegnejo proti nasprotnim polom. Anafaza se preide v telofazo, ko kromosomi dosežejo pol. ka češ ne :P
 
=== Telofaza (sliki VII in VIII) ===
Delitveno vreteno postopoma izgine, začne se oblikovati jedrni ovoj. Kromosomi se ''despiralizirajo'' do svoje funkcionalne oblike, istočasno pa se znotraj jedra oblikuje [[jedrce]]. Praviloma sledi delitev citoplazme. hvala za zaupanje
 
=== Citokineza ===
Iz razgrajenega delitvenega vretena nastane obroč, ki preščipne citoplazmo v dva enaka dela. To imenujemo ''delitvena brazda''. ne morš drgač :D
 
== Viri in literatura ==
* {{navedi knjigo |author=Nussbaum |title=Genetics in medicine |pages=14-15 |year=2007 |language=en |publisher=Saunders/Elsevier |location=Philadelphia |cobiss=2838335}}
 
[[Kategorija:Celični cikel]]