Ivan Asen II.: Razlika med redakcijama

dodanih 3.396 zlogov ,  pred 5 leti
Invazija Ogrov...
(Vpliv na Srbijo)
(Invazija Ogrov...)
 
Leta 1235 je v Tǎrnovem umrl stric srbskega kralja in srbski nadškof [[Sveti Sava]]. Ivan Asen II. je leta 1237 je dovolil njegovemu nečaku, da stričevo telo prenese v Srbijo.
 
==Invazija Ogrov in bolgarska intervencija v Latinskem cesarstvu==
[[Slika:Campaigns of Ivan Assen II.png|thumb|250px||Bolgarsko cesarstvo pod Ivanom Asenom II.]]
 
Zavezništvo Bolgarije z Nikejskim cesarstvom, usmerjeno proti Latinskemu cesarstvu, je izzvalo povračilne ukrepe s strani papeža in Ogrskega kraljestva. Ogri so okrog leta 1232 zasegli območje Beograda in napadli Sredec ([[Sofija]]), vendar jih je Ivanov brat Aleksander porazil. Leta 1233 so Ogri pod vodstvo bodočega kralja [[Béla IV. Ogrski|Béle IV.]] ponovno napadli in zasegli nekaj zahodne Vlaške (Oltenija) in ustanovili banovino Severin. Kako dolgo so ozemlje obdržali, ni znano. Ivan Asen II. ga je vsekakor osvojil pred invazijo [[Mongoli|Mongolov]] leta 1240/1241. Beograjsko regijo in Severinsko banovino so Ogri ponovno osvojili leta 1246.
 
Bolgarsko zavezništvo z Nikejskim cesarstvom je doseglo vrh s poroko Ivanove hčerke Elene z bodočim cesarjem [[Teodor II. Laskaris|Teodorjem II. Laskarisom]], sinom Ivana III. Dukasa Vataca Nikejskega. Poroka leta 1235 je sovpadala z obnovitvijo Bolgarskega patriarhata pod Joahimom I. s soglasjem vzhodnih patriarhov. Po poroki sta Ivan Asen II. in Ivan III. skupaj napadla evropski del Latinskega cesarstva in si razdelila osvojeno ozemlje v Trakiji. Smrt Ivana Brienskega leta 1237 je dala Ivanu Asenu novo upanje za intervencijo v Latinskem cesarstvu. Načrtovati je začel poroko svoje hčerke z Balduinom II. in celo odpeljal domov svojo hčerko Eleno, poročeno z nikejskim prestolonaslednikom. Sprememba politike se je še isto leto izničila, ko je med obleganjem nikejskega mesta Kenofuriona (Çorlu) prejel novico o smrti svoje žene, enega od otrok in tǎrnovskega patriarha. V teh dogodkih je videl znak božjega nezadovoljstva, zato je obleganje prekinil in se vrnil domov. Hčerko Eleno je poslal nazaj k možu v Nikejo.
 
==Konec vladavine==
V zadnjih letih vladavine se Ivan Asen II. ni bil pripravljen odločno opredeliti za eno od strani v vojni med Latinskim in Nikejskim cesarstvom. Četudi je obnovil zavezništvo z Nikejo, je leta 1240 dovolil prehod [[Kumani|kumanskih]] vojaških enot, ki so šle na pomoč latinski vojski.
 
Po smrti Ane Marije Ogrske se je poročil z Ireno, hčerko Teodorja Epirskega, ki je bil že od leta 1230 v bolgarskem ujetništvu in je bil zaradi zarotništva oslepljen. Po pisanju bizantinskega pisca je Ireno ljubil ''»nič manj, kot je Mark Antonij ljubil Kleopatro«''. Irena je bila pred poroko leta 1237 verjetno že nekaj let njegova priležnica. S poroko je prekršil cerkvene kanone, ker je bila njegova hčerka iz prvega zakona poročena z Ireninim stricem Manuelom Solunskim. Obstaja nekaj dvomljivih dokazov, da je Bolgarska cerkev nasprotovala poroki in da je bil partriarh Spiridon (ali Visarion) zaradi tega odstavljen ali celo usmrčen.<ref>Andreev & Lalkov 1996, str. 193–194.</ref><ref>Andreev, Lazarov & Pavlov 2012, str. 114.</ref> Teodor je bil po poroki osvobojen. Vrnil se je v Solun, pregnal svojega brata Manuela in za despota imenoval svojega sina Ivana.
 
Zadnje dokumentirano dejanje Ivana Asena II. je bil poraz kolone mongolske vojske [[Batu kan|Batu kana]], ki se je leta 1241 vračala z Ogrske. Poraz ni bil odločilen, saj so Mongoli že naslednje leto napadli Bolgarijo in jo prisilili na vazalski odnos z Zlato hordo. Ivan Asen je že pred tem 24. junija 1241 umrl.
 
{{Bolgarski vladarji}}
39.223

urejanj