Ivan Asen II.: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 25:
Po smrti strica [[Kalojan]]a leta 1207 si je prestol prilastil Ivanov bratranec [[Boril]] in Ivana Asena prisilil, da je pobegnil v rusko [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]]. Leta 1218 se je s podporo domačega plemstva vrnil, strmoglavil svojega bratranca in se kronal za cesarja. Po utrditvi oblasti se je lotil osvajanja ozemlja, ki ga je država izgubila med Borilovo vladavino.
==Začetni odnosi s sosednjimi državami==
Z vrnitvijo kralja [[Andrej II. Ogrski |Andreja II. Ogrskega]] iz [[Peta križarska vojna|pete križarske vojne]] leta 1218 se je (verjetno leta 1221) ponudila priložnost za poroko z ogrsko princeso Ano Marijo in vrnitev ozemlja okrog Beograda kot njene dote. Ivan Asen II. je sklenil zavezništvo tudi z epirskim despotom Teodorjem Komnenom Dukasom na jugu, čeprav je slednji razširil svojo oblast nad več z Bolgari naseljenimi ozemlji, vključno z [[Ohrid]]om. Zavezništvo so utrdili s poroko hčerke Ivana Asena II. s Teodorjevim bratom Manuelom.
Po smrti latinskega cesarja Roberta Courtenayskega leta 1128 so mogotci v Konstantinoplu v Ivanu Asenu II. videli mogočega regenta ali varuha mladoletnega prestolonaslednika Balduina II.. Teodor Epirski je že pred tem leta 1224 osvojil latinski [[Solun]], kjer ga je avtokefalni ohridski nadškof kronal za cesarja. Za Solunom je osvojil še [[Odrin]] in neposredno ogrozil [[Konstantinopel]]. Ker se je bal intervencije Ivana Asena II. v [[Latinsko cesarstvo|Latinskem cesarstvu]], je prelomil mirovno pogodbo in se s svojo vojsko, vključno s številnimi zahodnimi najemniki, leta 1230 obrnil proti severu v Bolgarijo. Izročilo pravi, da je Ivan Asen II. mirovno pogodbo s Teodorjem nataknil na sulico in jo nosil kot zastavo. Bolgari so Teodorjevo vojsko prestregli in jo 9. marca 1230 v [[Bitka pri Klokotnici|bitki pri Klokotnici]] popolnoma uničili. Bolgarski car je po zmagi osvobodil vse ujete nasprotnikove vojake. Zmaga je Ivanu Asenu II. omogočila prodor na Teodorjevo ozemlje in zasedbo epirskih ozemelj od [[Črno morje|Črnega morja]] in Odrina na vzhodu do [[Drač]]a na [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] na zahodu. K mirni predaji večine Teodorjevih trdnjav je morda pripomoglo prav humano ravnanje z ujetniki.
{{Bolgarski vladarji}}
{{Normativna kontrola}}
| |||