Wikipedija

Podgrajsko podolje: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Radek (pogovor | prispevki)
3.318 urejanj
v delu
Radek (pogovor | prispevki)
3.318 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{v delu}}
'''Podgrajsko podolje''' jeali suha'''Matarsko podolje'''<ref>Razni avtorji: ''Vršaji na kontaktnem krasu: primer iz Matarskega podolja, Slovenija'', ZRC-SAZU, 2007, Acta Carsiologica 36/2</ref> je [[Kraška dolina#Vrste dolin|suha dolina]], ki se vleče in polagoma zvišuje od ''Matarske rebri'' med [[Materija|Materijo]] in [[Kozina|KozineKozino]] proti jugovzhodu do [[Starod]]a.''Velike gmajne'' med [[ObčinaPodgrad, Ilirska Bistrica|ObčiniPodgradom]] Ilirskain Bistrica[[Starod]]om. pripadaNa njenseveru zgornjiga del, od Staroda doomejuje [[Hrušica,Brkinsko Ilirska Bistrica|Hrušicehribovje]]., Protina jugu Podgrajsko[[Kraški podoljerob]], prehaja[[Slavnik]] vin [[Čičarija|Čičarijsko hribovje]]. [[Občina Ilirska Bistrica]], kateri pripada njegov vzhodni del (od Staroda do [[Hrušica, Ilirska Bistrica|Hrušice]]) poseže na njegove obronke s [[Trstenik]]om (837 m).<ref>Državna topografska karta 1:25000. 197, Starod. 1995, Ljubljana, Geodetski zavod Slovenije, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG</ref><ref>Državna topografska karta 1:25000. 196, Žabnik. 1995, Ljubljana, Geodetski zavod Slovenije, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG</ref>
 
== Nastanek ==
Podgrajsko suho dolino je oblikovala površinska [[reka]], ki je tekla od Staroda čez [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrad]], [[Markovščina|Markovščino]] in Materijo ter nato naprej ali ob [[Rodik]]u proti [[Divača|Divači]] v [[Velika voda|Veliko vodo]], ali čez Kozino in [[Bazovica|Bazovico]] v [[Nabrežina|Nabrežinsko]] suho dolino. Verjetno so v večji meri prispevali vodni tokovi s Slavnika in Čičarije, ki so bili zaradi obilnejših padavin bolj vodnati, zato je obseg doline tako velik. Na obeh pobočjih doline, še posebno v hribovitih predelih med [[Kraška dolina#Vrste dolin|slepimi dolinami]], so dobro vidne terase, ki jih je izdelala fluvialna bočna [[erozija]] v razdobjih postopnega zniževanja erozijske osnove. <ref name="Melik1960">Melik, A., 1960: Slovensko Primorje. Ljubljana, Slovenska matica, 547 str.</ref>
 
Ravnina te suhe doline reže poševno nagnjene kredne in [[eocen]]ske sklade, iz česar lahko sklepamo, da kamninska zgradba ni vplivala na izoblikovanje površja. Dolina je lepo izoblikovana, njeno dno, ravno in obsežno, 2-3-4 km v širjaviširini, se nahaja v [[Hrpelje|Hrpeljah]] pri Kozini - Hrpeljah vna nadmorski višini okrog 500 - 520 m, pri Markovščini leži okrog 530 - 550 m visoko, pri Podgradu med 550 - 570 m in pri Starodu vna nadmorski višini 670 - 680 m. Ravnina te suhe doline reže poševno nagnjene kredne in eocenske sklade, iz česar lahko sklepamo, da kamninska zgradba ni vplivala na izoblikovanje površja. <ref name="Melik1960"/>▼
 
== Geologija in geomorfologija ==
DnoPodgrajsko dolinepodolje je precejnajobsežnejši zakraselo,primer skontaktnega številnimi[[kras]]a v [[vrtačaSlovenija|Sloveniji]]mi., to je Potokiozemlja, kikjer semse pritečejostikajo z[[fliš]]i in [[Brkiniapnenec|Brkinovapnenci]]. Brkinsko hribovje na njegovem severu je flišno ozemlje, torej sestavljeno iz nepropustnih kamnin. Iz njega pritekajo številni potoki, ki ob dosegu doline poniknejo in so v teku tisočletij izdolbli v apnencu podolja trinajst slepih dolin. Te slepe doline so s svojimi ponikevskimi kotanjamiponikvami izdolbene 40 - 80 m globoko v danjo ravan suhe doline. V njih je precej [[prst (pedologija)|prsti]], ki so jo potoki prinesli s [[fliš]]negaflišnega hribovja in zato skoraj ob vsaki od njih stoji vas. NaVoda območjuje Ilirskepopolnoma Bistricerazjedla sevse nahajajopodolje [[Račiškein ponikve|Račiške]]ustvarila intipično [[Hrušiškekraško ponikve]]pokrajino. DaNa jepovršini obsegse vrstijo doline takoin velikvrtače, sopodzemlje verjetnopa vje večjiprepredeno meriz prispevali vodni tokovi srovi, [[Slavnikjama]]ami in Čičarije, kjer so bili, zaradi večje množine padavin, bolj vodnatibrezni.<ref name="Melik1960"/><ref>Klemenčič, V., 1959: Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom: gospodarska geografija. Razred za prirodoslovne in medicinske vede, Dela 8. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za geografijo, 197 str.</ref>▼
▲Ravnina te suhe doline reže poševno nagnjene kredne in [[eocen]]ske sklade, iz česar lahko sklepamo, da kamninska zgradba ni vplivala na izoblikovanje površja. Dolina je lepo izoblikovana, njeno dno, ravno in obsežno, 2-3-4 km v širjavi, se nahaja pri Kozini - Hrpeljah v nadmorski višini okrog 500 - 520 m, pri Markovščini leži okrog 530 - 550 m visoko, pri Podgradu med 550 - 570 m in pri Starodu v nadmorski višini 670 - 680 m.<ref name="Melik1960"/>
 
▲Dno doline je precej zakraselo, s številnimi [[vrtača]]mi. Potoki, ki sem pritečejo z [[Brkini|Brkinov]], ob dosegu doline poniknejo. Te slepe doline so s svojimi ponikevskimi kotanjami izdolbene 40 - 80 m globoko v danjo ravan suhe doline. V njih je precej [[prst (pedologija)|prsti]], ki so jo potoki prinesli s [[fliš]]nega hribovja in zato skoraj ob vsaki od njih stoji vas. Na območju Ilirske Bistrice se nahajajo [[Račiške ponikve|Račiške]] in [[Hrušiške ponikve]]. Da je obseg doline tako velik, so verjetno v večji meri prispevali vodni tokovi s [[Slavnik]]a in Čičarije, kjer so bili, zaradi večje množine padavin, bolj vodnati.<ref name="Melik1960"/><ref>Klemenčič, V., 1959: Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom: gospodarska geografija. Razred za prirodoslovne in medicinske vede, Dela 8. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za geografijo, 197 str.</ref>
 
Izpodjedanje tal Matarskega podolja sega daleč v preteklost, zato so jame številne, a večinoma globoko zakopane in težko dostopne, velikokrat samo s spustom vzdolž brezen. Raziskane in dostopne so predvsem sledeče jame: [[Dimnice]], [[Martinska jama]], [[Ponikve]] in [[Brinščica]]. Od mnogih slepih dolin so najlepše vidne [[Odolina]] (blizu istoimenske vasi) in [[Jezerina]] (med [[Gradišče]]m in [[Obrov]]om).
Podgrajsko suho dolino obdajajo na obeh straneh, še posebno pa v hribovitih predelih med slepimi dolinami, dobro vidne terase, ki jih je izdelala fluvialna bočna erozija v razdobjih postopnega zniževanja erozijske osnove.<ref name="Melik1960"/>
 
== Sklici in opombe ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Podgrajsko_podolje«