Sveti Hieronim: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pp ref
+ sakralna dediščina
Vrstica 1:
: ''Za druge pomene glej [[Hieronim (razločitev)]] in [[Sveti Hieronim (razločitev)]].''
{{Infopolje Svetnik
{{Infobox Saint
| name = Sveti Hieronim
| birth_date = okoli 347
| death_date = 419 ali 420
| feast_day = [[30. september]] ([[zahodno krščanstvo]])<br />[[15. junij]] ([[vzhodno krščanstvo]])
| venerated_in = [[Rimskokatoliška cerkev]]<br />[[Pravoslavje]]<br />[[Anglikanska cerkev]]<br />[[Protestantizem]]
| image = Jacques Blanchard 001.jpg
| imagesize = 200px
| caption = Sveti Hieronim, avtor <br>([[Jacques Blanchard]], 1632)
| birth_place = [[Stridon]]
| death_place = [[Betlehem]]
| titles = duhovnik, spovednik, [[cerkveni oče]],<br />[[cerkveni učitelj]]: ''Doctor Biblicus'' <ref>{{navedi splet|url=http://www.doctorsofthecatholicchurch.com/IOD.html|title=Introduction to the doctors|accessdate=2012-04-14|publisher=Tommy Ferrys}}</ref>
| attributes = [[lev]], [[kardinalska obleka]], [[križ]], [[lobanja]], [[trobenta]], [[sova]], [[Knjiga|knjige]] in pisateljski pripomočki
| patronage = [[arheologiarheolog]]i, [[arhivistiarhivist]]i, [[biblicistibiblicist]]i, [[knjižničarjiknjižničar]]ji [[knjižnicaKnjižnica|knjižnice]], [[šolarjišolar]]ji, [[študentištudent]]i, [[Prevajalec|prevajalci]]
| major_shrine = [[bazilika sveteBazilika Marije Snežne, Rim]]
| suppressed_date =
| issues =
| prayer = O, Gospod, izkaži mi svojo milost in razvedri moje srce. Sem kakor mož na poti v Jeriho, ki so ga zajeli razbojniki, ga ranili in pustili umreti. O, usmiljeni Samarijan, pridi mi pomagat, sem kakor ovca, ki je zgrešila. O, Dobri Pastir, poišči me in privedi domov po tvoji volji. Naj bivam v tvoji hiši vse dni svojega življenja in te hvalim za vedno skupaj s tistimi, ki so tam.
}}
[[File:Hieronymus - Ordo seu regula vivendi Deo ad Eustochium, a di XXYIII de martio MCCCCLXXXXYIII - 2968573 Scan00016.tif|thumb|''Ordo seu regula'']]
 
'''[[Sveti]] Hieronim''' [hierónim], polno [[ime]] '''Evzebij Sofronij Hieronim''' ([[Latinščina{{Jezik-la|latinsko]] ''Eusebius Sophronius Hieronymus''}}, [[Grščina{{Jezik-el|grško]] ''Εὐσέβιος Σωφρόνιος Ἱερώνυμος''}}), [[IlirijaRimsko (provinca)cesarstvo|ilirskirimski]] krščanski [[duhovnik]], in[[teolog]], [[apologet]], [[biblicist]], [[prevajalec]], [[svetnik]], [[cerkveni oče]] in [[cerkveni učitelj]], * okoli [[347]], [[Stridon]], † [[30. september]] [[419]] ali [[420]], [[Betlehem]], [[Palestina]]. Najbolj znan je po latinskem prevodu [[Sveto pismo|Svetega pisma]], ki je kasneje postal znan pod imenom [[Vulgata]].
 
Velja za enega izmed štirih velikih cerkvenih učiteljev, kamor sodijo še [[Papež Gregor I.|sveti Gregor Veliki]], [[Avguštin iz Hipona|sveti Avguštin]] in [[Ambrož Milanski|sveti Ambrož]]. Najbolj znan je po latinskem prevodu [[Sveto pismo|Svetega pisma]], ki je kasneje postal znan pod imenom [[Vulgata]]. Poleg drugih literarnih del so ohranjena tudi mnoga njegova pisma, v katerih poleg izrednega teološkega znanja kaže tudi osebno rahločutnost in svoj značilen temperament, ki dostikrat ni prizanašal s pikrostjo in odrezavostjo. Za slovenski kulturni prostor so posebej zanimiva pisma, ki jih je poslal znancem iz svojega mladostnega obdobja, in sicer v [[Oglej]] (na primer škofu [[Sveti Kromacij|svetemu Kromaciju]]) in [[Emona|Emono]] (ohranjeni sta [[s:Pismo svetega Hieronima devicam v Emoni|Pismo devicam v Emoni]] in [[s:Pismo svetega Hieronima Antoniju, menihu v Emoni|Pismo Antoniju, menihu v Emoni]]).
== Življenjepis ==
Bil je eden od štirih velikih [[Cerkveni učitelji|cerkvenih učiteljev]], kamor sodijo še [[sveti Gregor Veliki]], [[sveti Avguštin]] in [[sveti Ambrož]]. Vzgojen je bil v [[Katolištvo|katoliški veri]]. Rojen je bil v naših krajih, v bližini Ilirske Bistrice, od koder so ga starši poslali na študij v [[Milan]] in [[Rim]], kjer je spoznaval [[Latinščina|latinske]] in [[Grščina|grške]] klasike. V [[Trier]]u je stopil med [[menih]]e. Bivanje v [[Oglej]]u leta [[370]] mu je omogočilo stike s katoliško skupino v [[Emona|Emoni]]. Kmalu je odšel na obisk svetih krajev, vendar je na poti zbolel, se izpopolnjeval v [[Antiohija|Antiohiji]], in se za nekaj let umaknil v puščavo. Leta [[379]] so ga posvetili v [[duhovnik]]a. Obsežno jezikovno znanje in poznavanje številnih bogoslovnih dokumentov, ki jih je lahko študiral v izvirniku, mu je že za življenja prineslo posebno veljavo in čast enega najbolj izobraženih mož zahodnega sveta. [[Papež Damaz I.]] ga je povabil v [[Rim]] za tajnika in svetovalca ter mu naložil zahtevno nalogo - revizijo obstoječega prevoda evangelijev. To je začetek njegovega monumentalnega dela, prevoda [[Sveto pismo|Svetega pisma]] v latinščino, ki ga imenujemo [[Vulgata]] (ljudska). To sicer ni bil prvi tovrstni prevod, pred tem so obstajali že drugi, ki jih skupno poimenujemo [[Vetus Latina]], vendar jih je s svojo kakovostjo postopno povsem zasenčil. Nastal pa je po [[Hebrejščina|hebrejskem]] in [[Koine grščina|grškem]] izvirniku. Cerkev ga je razglasila za standard in ga uporabljala dolga stoletja.
 
== Življenje ==
Leta [[384]] je odšel v [[Betlehem]], kraj [[Jezus]]ovega rojstva, kjer je ostal do svoje smrti.
 
Rodil se je v mestu (oppidum) [[Stridon]], ki je ležalo na danes neznani lokaciji, nekje v trikotniku [[Reka (Hrvaška)|Reka]]–[[Trst]]–[[Postojna]]. Njegov oče je bil Evzebij, bogat posestnik, ki se je ukvarjal pretežno z živinorejo. Ime matere ni znano. Družina je bila krščanska. Hieronim je imel še precej mlajšega brata Pavlinijana, ki je kasneje tudi postal puščavnik, in sestro prav tako neznanega imena, ki je postala spokornica. Hieronimov sosed in dobri prijatelj je bil Bonoz, sin uglednih in premožnih staršev, s katerim sta preživela večino mladostnih let.<ref>[[Rafko Valenčič]], ''Sveti Hieronim – mož s Krasa'', Družina, Ljubljana 2007, stran 17.</ref>
== Smrt in čaščenje ==
 
Čeprav je slovel kot izjemen cerkveni mislec in največji teolog vseh časov, je umrl onemogel, slep in osamljen v Betlehemu, ker je v življenju in smrti želel posnemati [[Jezus Kristus|Kristusa]].
Bil je eden od štirih velikih [[Cerkveni učitelji|cerkvenih učiteljev]], kamor sodijo še [[sveti Gregor Veliki]], [[sveti Avguštin]] in [[sveti Ambrož]]. VzgojenDoma je bil vskupaj [[Katolištvo|katoliškiz veri]].Bonozon Rojendeležen je bil v našihprvega krajihizobraževanja, vnato bližini Ilirske Bistrice, od koderpa so ga starši dokaj zarana poslali na študij v [[Milan]] in [[Rim]], kjer je spoznaval [[Latinščina|latinske]] in [[Grščina|grške]] klasike. V [[Trier]]u je stopil med [[menih]]e. Bivanje v [[Oglej]]u leta [[370]] mu je omogočilo stike s katoliško skupino v [[Emona|Emoni]]. Kmalu je odšel na obisk svetih krajev, vendar je na poti zbolel, se izpopolnjeval v [[Antiohija|Antiohiji]], in se za nekaj let umaknil v puščavo. Leta [[379]] so ga posvetili v [[duhovnik]]a. Obsežno jezikovno znanje in poznavanje številnih bogoslovnih dokumentov, ki jih je lahko študiral v izvirniku, mu je že za življenja prineslo posebno veljavo in čast enega najbolj izobraženih mož zahodnega sveta. [[Papež Damaz I.]] ga je povabil v [[Rim]] za tajnika in svetovalca ter mu naložil zahtevno nalogo - revizijo obstoječega prevoda evangelijev. To je začetek njegovega monumentalnega dela, prevoda [[Sveto pismo|Svetega pisma]] v latinščino, ki ga imenujemo [[Vulgata]] (''ljudska''). To sicer ni bil prvi tovrstni prevod, pred tem so obstajali že drugi, ki jih skupno poimenujemo [[Vetus Latina]], vendar jih je s svojo kakovostjo postopno povsem zasenčil. Nastal pa je po [[Hebrejščina|hebrejskemhebrejskih]], [[Aramejščina|aramejskih]] in [[Koine grščina|grškemgrških]] izvirnikuizvirnikih. Cerkev ga je razglasila za standard in ga vsesplošno uporabljala dolgavse stoletjado [[Drugi vatikanski koncil|drugega vatikanskega koncila]], torej več kot 1500 let.
 
Leta 384 je odšel v [[Betlehem]], kraj [[Jezus]]ovega rojstva, kjer je ostal do svoje smrti. Tam se je ukvarjal s študijem, prevajanjem, molitvijo, obiskoval je bolnike, ter ustanovil tudi samostan. Umrl je izčrpan in onemogel.
 
== Češčenje ==
 
Njegove posmrtne ostanke so v [[13. stoletje|13. stoletju]] zaradi turške nevarnosti prepeljali v Rim in jih pokopali v [[CerkevBazilika Marije Snežne, Rim|cerkviBaziliki Marije Snežne, Rim]], kjer se nahajajo še danes.
 
Njegove posmrtne ostanke so v [[13. stoletje|13. stoletju]] prepeljali v Rim in jih pokopali v [[Cerkev Marije Snežne, Rim|cerkvi Marije Snežne]].
=== Zavetništvo ===
Je zavetnik [[teolog]]ov, [[učenjak]]ov, [[učitelj]]ev, [[študent]]ov, [[prevajalec|prevajalcev]], [[znanstvene ustanove|znanstvenih ustanov]], [[asket]]ov, [[Dalmacija|Dalmacije]] in mesta [[Lyon]]. Je tudi priprošnjik proti [[očesne bolezni|očesnim boleznim]].
 
Skozi stoletja je bil češčen posebno na Hrvaškem in Sloveniji, saj je bilo od nekdaj splošno znano, da je izhajal iz kraško-istrskih krajev. Predvsem hrvaški strokovnjaki so opravili zajetno število študij tako o njem kakor tudi o samem rojstnem kraju.
== Glej tudi ==
 
=== Sakralna dediščina v Sloveniji ===
== Opombe ==
 
{{opombe}}
==== Cerkve in kapele sv. Hieronima ====
 
* [[Cerkev sv. Hieronima, Bošamarin]]
* [[Cerkev sv. Hieronima, Ivanje Selo]]
* [[Cerkev sv. Hieronima, Knežak]]
* [[Cerkev sv. Hieronima, Koritnice]]
* [[Cerkev sv. Hieronima, Kozana]]
* [[Cerkev sv. Hieronima, Nanos]]
* [[Cerkev sv. Hieronima, Petkovec]]
* [[Cerkev sv. Hieronima, Jeronim]] (Občina Vransko)
* [[Cerkev sv. Hieronima, Topolovec]]
* [[Cerkev sv. Joahima, Jasen]] (Občina Ilirska Bistrica) je bila najprej posvečena [[Sveti Evstahij|svetem Evstahiju]] (1694), nato svetem Hieronimu (1783), nato [[Sveti Joahim|svetem Joahimu]]
* [[Cerkev sv. Katarine, Gornja Branica]] je bila prvotno posvečena svetemu Hieronimu
* Cerkev sv. Hieronima, Slavina (natančneje v Lozi pri Borštu) je omenjena v zapisih župnijskega arhiva v [[Slavina, Postojna|Slavini]], vendar je njena lokacija povsem nejasna
* [[Cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče]] je danes v ruševinah
* grajska kapela sv. Hieronima v [[Grad Bizeljsko|gradu Bizeljsko]]
* dve kapelici v vasi [[Podnanos]]
 
==== Upodobitve v drugih cerkvah ====
 
* [[Cerkev sv. Frančiška Ksaverija, Lozice]] ima v glavnem oltarju kip svetega Hieronima
* [[Cerkev sv. Ane, Razguri]] ima stranski oltar posvečen svetem Hieronimu
* [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper]] je imela stranski oltar svetega Hieronima ob njeni posvetitvi leta 1686
* [[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje]] ima fresko z upodobitvijo svetega Hieronima
* [[Cerkev sv. Vida, Podnanos]] ima na enem izmed sklepnikov upodobljenega sv. Hieronima
* [[Cerkev Marijinega prikazovanja, Strunjan]] ima upodobitev sv. Hieronima
* [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Matenja vas]] ima na kamniti prižnici upodobljene vse štiri velike cerkvene učitelje
* [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor]] ima pravtako kot zgornja cerkev
* [[Cerkev sv. Štefana, Dolnja Košana]] ima kamnite kipe štirih velikih cerkvenih učiteljev
* [[Cerkev sv. Jurija, Piran]] ima na stropni freski upodobljene štiri velike cerkvene učitelje
* [[Minoritski samostan Piran]] hrani več slik poznorenesančnih slikarjev s svetim Hieronimom<ref>[[Rafko Valenčič]], ''Sveti Hieronim – mož s Krasa'', Družina, Ljubljana 2007, strani 138–147.</ref>
 
== OpombeViri ==
 
{{Opombe}}
 
== Glej tudi ==
 
* [[Seznam svetnikov]]