Računalnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 149.62.82.108 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Zeleni |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 7:
'''Računálnik''' ({{jezik-en|computer}}) je [[naprava]] ali sistem,ki je sposoben izvajati zaporedje operacij ([[algoritem]]). Pri tem procesira [[Informacija|informacije]], običajno v obliki numeričnih ali [[Logika|logičnih]] operacij, ali procesiranja [[Podatek|podatkov]], za kar uporablja [[Vhodno-izhodna enota|vhodno-izhodne naprave]].{{sfn|Kodek|1994}}<ref name="sova">{{navedi knjigo |author=Cankarjeva založba |year=1988 |title=Leksikon Cankarjeve založbe |publisher= |isbn=86-361-0221-9 |cobiss=486659 |pages=1202}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ra%C4%8Dunalnik&hs=1 |title=SSKJ: Računalnik |accessdate=6.11.2014 |date= |format= |work=[[ZRC SAZU]] }}</ref> Ker se zaporedje izvajanja operacij s spremembo [[Programska oprema|programa]] lahko spremeni, lahko računalnik uporabljamo za različne namene.
Računalnik ima vsaj en element za procesiranje, običajno je to [[centralno procesna enota]] (CPU; angl. ''Central Processing Unit'') in [[Pomnilnik|spomin]] v taki ali drugačni obliki. Element za procesiranje izvaja [[Aritmetika|aritmetične]] in logične operacije (za kar skrbi ALU; angl. ''Arithmetic Logic Unit''). [[Krmilna enota]] skrbi za zaporedje izvajanja operacij in ukazov. Periferne naprave omogočajo branje podatkov iz zunanjih virov (npr. [[tipkovnica]], [[Računalniška miška|
V [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] so za potrebe specializiranih vojaških operacij uporabljali [[mehanski računalnik|mehanske]] [[analogni računalnik|analogne računalnike]]. V tem času so so se pojavili prvi elektronski [[digitalni podatki|digitalni]] računalniki. Zasedali so velikost večje sobe, potrebovali so toliko energije, kot je danes zadostuje za več sto [[osebni računalnik|osebnih računalnikov]] (PC-jev).<ref>Leta 1946, je [[ENIAC]] potreboval približno 174 kW. Kot primerjava, sodobni prenosnik lahko potroši približno 30 W; približno 6.000 krat manj.{{cite web|url=http://www.upenn.edu/computing/provider/docs/hardware/powerusage.html|title=Approximate Desktop & Notebook Power Usage|publisher=University of Pennsylvania|accessdate=20 June 2009}}</ref>
Sodobni računalniki, ki temeljijo na [[Integrirano vezje|integriranih vezjih]], so miljonkrat do miljardokrat zmogljivejši od zgodnejših naprav, in zasedajo le drobec prvotnega prostora.<ref>Zgodnji računalniki kot sta [[Colossus (računalnik)|Colossus]] in [[ENIAC]] sta bila sposobna procesirati med 5 in 100 operacij na sekundo. Moderni “[[commodity]]” [[microprocesor]]ji (od 2007) lahko procesirajo milijardo operacij na sekundo, in kar nekaj teh operacij je bolj zapletena in uporabna od operacij zgodnejših računalnikov.{{cite web|url=http://www.intel.com/cd/channel/reseller/asmo-na/eng/products/mobile/processors/core2duo_m/feature/index.htm|title=Intel Core2 Duo Mobile Processor: Features|publisher=Intel Corporation|accessdate=20 June 2009}}</ref> Enostavni računalniki so dovolj majhni, da se jih lahko umesti v [[mobilna naprava|mobilne naprave]]. [[mobilno računalništvo|Mobilne računalnike]] in druge prenosne naprave ([[Telefon|telefone]], elektronske naprave ipd.) lahko napajajo majhne [[baterija (elektrika)|baterije]]. Osebni računalniki so v svojih različnih oblikah ikona [[Informacijska doba|informacijske dobe]] in običajno ljudje pomislijo na njih, ko je govora o »računalnikih«. Vendar je številčno najobširnejša uporaba računalnikov v vgrajenih računalnikih v napravah, od [[Pametni telefon|pametnih telefonov]] preko [[avto]]mobilov do [[Lovsko letalo|lovskega letala]], in od igrač do [[industrijski robot|industrijskih robotov]]
<nowiki>--------------------------------------------------------------------------------------------------</nowiki>( ͡° ͜ʖ ͡°)/www.pornhub.com/( ͡° ͜ʖ ͡°)---------------------------------------------------------------------------------------------------------
== ( ͡° ͜ʖ ͡°)Zgodovina( ͡° ͜ʖ ͡°) ==
Osnove naprave za računanje so se pojavile že v [[Antika|antiki]], mehanske pomočnike pa so izumili v 17. stoletju. V tem stoletju se je prvič pojavila angleška beseda ''computer'' (''računar'', danes v pomenu ''računalnik''); takrat se je nanašala na osebe, ki so opravljale najrazličnejše izračune, pogosto kot poklic. Prve računalniške naprave so zasnovali v 19. stoletju, v sodobni obliki pa so se opredmetile šele v 1940.-ih.
| |||