Ana Čigon: razlika med redakcijama

Brez spremembe velikosti ,  pred 5 leti
brez povzetka urejanja
 
== Video ==
Umetnica je avtorica številnih videov, ustvarja jih že od leta 2004. Večini je skupna angažirana družbena tematika. Za video ''Nezlomljiva'' iz leta 2008 je prejela [[Nagrada OHO|nagrado OHO]]. <ref>{{navedi splet |url= http://www.anacigon.si/video_unbreakable.html|title= ''Nezlomljiva''|accessdate=11. oktober 20152016 |date=|format= |work= }}</ref>. Del nagrade je umetniška rezidenca v New Yorku in tam je posnela video ''Finger IN U.S.'', ki je kritika obravne nerezidentov ZDA, ob vstopu v državo. <ref>{{navedi splet |url= http://www.anacigon.si/video_finger.html|title= ''Finger in U.S.''|accessdate=11. oktober 20152016 |date=|format= |work= }}</ref>. to ni njen edini video v katerem nastopajo [[prst|prsti]] in v katerem pokaže sredinec. Video ''''Ohoho'' iz leta 2015 je posvečen vsem organizatorjem razstav, ki umetnicam_kom ne plačujejo razstavnin. <ref>{{navedi splet |url= http://www.anacigon.si/video_ohoho.html|title= ''Ohoho''|accessdate=11. oktober 20152016 |date=|format= |work= }}</ref>. Leta 2013 je v sodelovanju s [[Leja Jurišić|Leja Jurišić]], [[Teja Reba|Tejo Reba]] in [[Barbara Kapelj Osredkar|Barbaro Kapelj Osredkar]] realizirala video ''Ljubljana mesto žensk'', ki je del projekta ''Hodim za tabo in gledam te'' (Leja Jurišić, Teja Reba in Barbara Kapelj Osredkar). Le-ta obranava nizko zastopanost žensk v javnem spominu in število javnih zaznamkov z omembo žensk. <ref>{{navedi splet |url= http://www.anacigon.si/video_ljubljana.html|title= ''ljubljana mesto žensk''|accessdate=11. oktober 20152016 |date=|format= |work= }}</ref>. "Video mapira pet kipov, posvečenih ženskam, ki pa so le elektronsko popravljena različica kipov, ki so sicer postavljeni moškim. Ljubljansko krajino tako virtualno spremeni in jo poseje z ženskimi kipi." >{{navedi splet |url= http://radiostudent.si/kultura/kulturne-novice/zgodovinjenje|title= 'Zgodovinjenje|accessdate=11. oktober 20152016 |date=|format= |work= Radio Študent }}</ref>
 
 
== Performans ==
Odmeven set performansov sestavlja njen projekt ''Drage dame, hvala'' (tehnična pomoč in programiranje: [[Vasja Progar]]), v katerem se umetnica zahvaljuje vsem bolj ali manj spregledanim umetnicam. Performans v spreminjanju je bil doslej izveden v šestih različicah: prvič na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (2009), drugič v Galeriji Kapelica v Ljubljani (2011), tretjič v Zagrebu (2011), šestič leta 2013 v posebni ediciji mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala [[Rdeče zore]] (v sodelovanju z Mestom žensk – Društvom za promocijo žensk v kulturi in v produkciji Kulturno umetniškega društva Mreža). Skupna rdeča nit performansov je nizka zastopanost žensk v umetnostni zgodovini in teoriji, umetnostnih institucijah in širšem kolektivnem spominu. Vsebinska plat performansa se je spreminjala glede na kontekst, tako je recimo na festivalu [[Rdeče zore]] izrekala in s sprejem na tla grafitirala imena umetnic, ki so na festivalu do leta 2013 predstavile svoja dela. Posnetek performansa je dostopen na avtoričini spletni strani. <ref>{{navedi splet |url= http://www.anacigon.si/projects_dear3.html|title= Drage dame, hvala|accessdate=11. oktober 20152016 |date=|format= |work= }}</ref>
Z njim je želela ustvariti spomenik Rdečim zoram ter feministični in kvirovski umetnosti na splošno, s simbolično linijo pa povezati prostore na Metelkovi, ki so se v preteklosti in se tudi sedaj ukvarjajo z družbenim položajem žensk ter položajem drugih nevidnih skupin, predvsem LGBTQ.
 
Njen najnovejši performans ''Ana na Postaji'' iz leta 2015 je eksperimentalna raziskava spletnega in fizičnega arhiva video in novomedijske umetnosti [[Postaja DIVA]]. V njem je umetnica iskala mesto svoje umetniške prakse v zgodovini video in performativnih praks, ki jih vsebuje Postaja DIVA. Svoje ustvarjanje je na performativen in izjemno zabaven način vpela med ustvarjanje drugih avtoric in avtorjev na in tako kontekstualizirala svoja dela preko spajanja pisnih, govornih in performativnih citatov iz svojih videov in videov drugih sorodnih avtoric in avtorjev. <ref>{{navedi splet |url= http://www.scca-ljubljana.si/news_15_46.htm|title= SCCA-Ljubljana, Ana na postaji|accessdate=11. oktober 20152016 |date=|format= |work= }}</ref> Posnetek performansa je dostopen na avtoričini spletni strani. <ref>{{navedi splet |url= http://www.anacigon.si/projects_DIVA.html|title= Ana na postaji|accessdate=11. oktober 20152016 |date=|format= |work= }}</ref>
 
== Filmska umetnost in režija ==
Umetniško-dokumentarni film ''Heroinat'' iz leta 2015, ki je nastal med avtoričino rezidenco v [[Prištini]], ponovno predstavlja kritiko kipov v javnem prostoru. Medtem, ko je bila umetnica na rezidenci v Prištini, je odkrila, da želi oblast "ženskam, ki so kakorkoli pripomogle v [[Vojna na Kosovu|vojni na Kosovu]] v letih 1998 in 1999 postaviti kip. Edini kip v Prištini, ki je posvečen ženski, je kip [[Mati Terezija|Matere Terezije]]. Kip bi bil posvečen vsem ženskam, ki so kakorkoli prispevale v vojni, govorilo se je o ženskah s kvaliteto materinstva, skrbi za otroke in starše, tudi o vojakinjah. Kip pa reprezentiral tudi ženske, ki so bile v vojni posiljene."<ref>{{navedi splet |url= http://radiostudent.si/kultura/kulturne-novice/zgodovinjenje|title= Zgodovinjenje, Izjava umetnice|accessdate=11. oktober 20152016 |date=|format= |work=Radio Študent }}</ref> Tako združevanje je zelo problematično, saj aludira na to, da so posiljene ženske tudi nekako služile državi in postavljs njihova telesa v last le-te, se je umetnica odločila o tem narediti film. Tudi v filmu ''Remebering the Others'' iz istega leta se s študentkami filma, umetnicami_ki, teoretičarkami_ji in aktivistkami_ti iz Prištine sprašuje o pomenu spomenikov, o tem, kdo so ljudje, ki so toliko privilegirani, da so na njih upodobljeni in zakaj skorajda ni spomenikov postavljenim ženskam.
 
== Nagrade, priznanja, štipendije ==
154

urejanj