Avstralija: razlika med redakcijama

odstranjenih 7.461 zlogov ,  pred 5 leti
brez povzetka urejanja
m (→‎Zemeljski teritoriji: Teritorij glavnega mesta Avstralije)
|HDI_rank = 2.
|HDI_category = <span style="color:#090;">zelo&nbsp;visok</span>
}}[[Japonska]]. Avstralci izvaža surovino za izdelavo [[aluminij]]a [[boksit]] in [[mleko|mlečne]] ter [[meso|mesne]] izdelke.
}}
 
'''Avstralija''' ({{jezik-en|Australia}}) je tako ime najmanjše [[celina|celine]] na svetu, kot tudi kratko ime [[država|države]] '''Avstralska zveza'''. Avstralska zveza ({{jezik-en|Commonwealth of Australia}}) je po površini šesta največja država na svetu, edina, ki v celoti zavzema kakšno celino, in največja v regiji [[Avstralazija]]. Na severu so prek morja [[Indonezija]], [[Papua Nova Gvineja]] in [[Vzhodni Timor]], na jugovzhodu pa [[Nova Zelandija]]. Ime ''Avstralija'' izhaja iz [[latinščina|latinske]] fraze ''terra australis incognita'', ki pomeni ''neznana južna dežela'' (glej [[Terra Australis]]).
 
Avstralija je po površini šesta največja država na svetu in edina, ki v celoti zavzema kakšno celino. Ima 23 milijonov prebivalcev, njeno glavno mesto pa je Canberra. Uradni jezik je angleščina. Leži na južno vzhodni polobli. Na zahodu jo obdaja Indijski ocean na vzhodu pa Tihi ocean.
 
Je najbolj osamljena in od Evrope najbolj oddaljena celina. Zaradi osamljene lege tu živijo posebne prečudovite živali kot so kenguru, koala, kljunaš, vombati, emu in rastline kot je npr. evkalipt. Evkalipt je značilno avstralsko visoko drevo z debelimi listi in močnim vonjem, kljunaš je sesalec s širokim ploščatim repom, glava je podobna račji in večino časa preživi v vodi, vombat pa je dolg slab meter, dobro koplje in je v ožjem sorodu s koalami.
 
Avstralijo je odkril James Cook leta 1788. Prvotni prebivalci so bili aborigini. Živeli so v popolnem sožitju z naravo in prepričani so bili, da zemlja ne more biti nikogaršnja last. Aborigini so za lov uporabljali bumerange in kopja. Klasičen bumerang za boj in lov se ni vračal nazaj k metalcu. V klasični obliki ima bumerang 2 kraka v obliki črke L lahko pa ima tudi 3. Po odkritju Avstralije so se vanjo začeli naseljevati belci, ki so preganjali aborigine. Prišlo je do spopadov, ampak neoboroženi domačini se niso mogli kosati z dobro oboroženimi Evropejci. Aborigini so živeli v slabih življenjskih razmerah in bili so slabo izobraženi. Zaradi tega so se začele pojavljati tudi mnoge smrtonosne bolezni in veliko aboriginov je umrlo. Šele po letu 1970 se je vlada zavzela za izboljšanje življenjskih razmer aboriginov,tako da danes število aboriginov spet narašča.
 
Avstralija ima veliko naravnih bogastev kot so: železo, baker, zlato, srebro, diamant, safir, premog, zemeljski plin, nafta, uran in še veliko več. Avstralija je prav tako tudi največja izvoznica boksita iz katerega pridelujejo aluminij.
 
Avstralsko kmetijstvo pridela večino osnovnih živil, s katerimi lahko zadovolji potrebe domačega prebivalstva, poleg tega pa je pomemben izvoznik volne, pšenice, govejega mesa, sladkorja in konzerviranih živil. Avstralija je največja pridelovalka in izvoznica volne, ter vodilna dobaviteljica govejega mesa. Med ovcami je gotovo najbolj znana merino ovca, ki daje posebno fino volno.
 
== Gospodarstvo ==
Državna valuta je [[avstralski dolar]]. Avstralija je ena izmed gospodarskih [[Velesila|velesil]] sveta, vendar pa je po sami zasnovi svojega gospodarstva med velesilami edinstvena. Več kot 60 % vsega njenega [[izvoz]]a namreč predstavljajo [[Kmetijstvo|kmetijski]] [[Izdelek|izdelki]] in [[Surovina|surovine]].
 
Dandanes sta [[rudarstvo]] in [[energetika]] pri izvozu pomembnejša od kmetijstva, vendar pa so velikega pomena tudi nekateri kmetijski izdelki, še posebej [[volna]] (v Avstraliji je okoli 170 milijonov [[domača ovca|ovac]]) in [[govedina]]. Avstralija je v svetu na prvem mestu po pridelavi [[boksit]]a, [[Svinec|svinca]] in [[diamant]]ov, na drugem mestu po pridelavi [[Železo|železa]], [[cink|cinka]] in [[uran|urana]] in na tretjem mestu po pridelavi [[Zlato|zlata]] in [[Srebro|srebra]].
 
Avstralija je domače gospodarstvo dolgo ščitila z visokimi [[carina (dajatev)|carinami]] za tuje izdelke, po odpravi le-teh pa so začeli na njihov trg vedno bolj vdirati izdelki »[[Mali azijski tigri|Malih azijskih tigrov]]«. Njihov najpomembnejši [[Trgovina|trgovski]] partner je [[Japonska]]. Avstralci izvaža surovino za izdelavo [[aluminij]]a [[boksit]] in [[mleko|mlečne]] ter [[meso|mesne]] izdelke.
 
== Geografija ==
 
=== Površina ===
, zaradi česar uspeva travniško rastlinstvo.
Avstralija je najbolj ravna celina na svetu; najvišja točka je Mount Kosciusko, visok 2228 m, v [[Novi Južni Wales|Novem Južnem Walesu]].
 
=== Podnebje ===
Na severu je podnebje [[savansko podnebje|savansko]]. V osrednjem in zahodnem delu celine je podnebje [[puščava|puščavsko]] zaradi česar rastja ni veliko, izjema je [[evkalipt]]. Na skrajnem jugu je podnebje [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]], rastje je tipično mediteransko (pogoste [[oljka|oljke]], [[agrum]]i, ipd). Na vzhodu je podnebje pretežno [[celinsko podnebje|celinsko]], zaradi česar uspeva travniško rastlinstvo.
 
=== Države in teritoriji ===
== Zgodovina ==
[[Slika:Australia history.gif|desno|thumbnail|430px|Nastanek kolonij, držav in teritorijev]]
.
Predstava o neznani južni celini (terra australis incognita) sega v čas [[antična Grčija|antične Grčije]]. Zgodnji raziskovalci in zemljepisci so bili prepričani, da obstaja nekje na jugu velika [[celina]], ki čaka, da jo bodo odkrili. V resnici je bila dežela že poseljena, saj so jo odkrili že pred več kot 40.000 leti. Domnevajo, da so poleg domačinov prvi pristali na neznani celini [[Bugi]] – trgovci in pomorščaki z otoka [[Sulavesi]] (Celebes) v [[Indonezija|Indoneziji]]. [[Nizozemska|Nizozemski]] kapitani so vnesli na zemljevide velike dele obale med obdobjem velikih odkritij v 17. in 18. stoletju. Eden od njih, [[Abel Tasman]], je leta [[1642]] odkril [[Tasmanija|Tasmanijo]]. [[Velika Britanija|Britanec]] [[James Cook|Kapitan James Cook]] je na krovu ladje Endeavour leta [[1770]] odkril jugovzhodno obalo Avstralije. Jadral je proti severu in se za kratek čas ustavil v zalivu Botany ([[Botany Bay]]), ki je danes del [[Sydney]]ja, nato pa razvil britansko zastavo na rtu York. Vso vzhodno obalo je proglasil za britansko in ji dal ime Novi Južni Wales.
 
Ko je Britanija izgubila ameriške kolonije, je morala najti drug kraj, kjer bi lahko naselila svoje [[kaznjenec|kaznjence]]. Britanska kazenska zakonodaja je bila namreč zelo stroga in zato so bili zapori v Veliki Britaniji prenapolnjeni. Za novo kazensko kolonijo so izbrali zaliv Botany na vzhodni obali, in leta [[1787]] se je kapitan Arthur odpravil na pot s približno 730 kaznjenci ter več kot 200 vojaki na krovu. Nekatere vojake so spremljale tudi žene in otroci.
 
Osemmesečno potovanje se je končalo v velikem pristanišču približno 11&nbsp;km severno od zaliva Botany. Razvili so britansko zastavo in [[26. januar]]ja [[1788]] dali zalivu ime Sydney.
 
Prvi naseljenci so morali na začetku premagovati hude težave. Letina je bila slaba, domače živali so izginjale v goščavju, in priseljenci, ki so vedeli o [[kmetijstvo|poljedelstvu]] le malo ali skoraj nič, so večkrat stradali, saj so morali čakati na naslednjo ladjo več kot dve leti. Živeli so na razmeroma majhnem prostoru ob obali ob vznožju mogočnih [[Modre gore|Modrih gora]] vse do leta [[1813]], ko so trije podjetni raziskovalci, [[Gregory Blaxland]], [[William Lawson]] in [[William Wentworth]], končno le odkrili pot čez gore ter prišli do prostranih ravnin, ki so vodile v notranjost dežele.
 
== Prebivalstvo ==
Pretežni del prebivalstva ima [[Britanci|britanske]] prednike. Ker pa je Avstralija večnarodnostna država, govorijo njeni prebivalci tudi druge jezike, predvsem [[grščina|grščino]] in [[italijanščina|italijanščino]]. V Avstraliji živi tudi zelo veliko priseljencev iz drugih evropskih držav in [[Azija|Azije]]. Domačini – [[Avstralski domorodci|Aborigini]] – prvotni prebivalci Avstralije, so danes le še manjšina.
 
{| class="navbox" width="97%"
{{wikislovar}}
* [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/as.html Australia] {{ikona en}}
* [http://www.about-australia.com Informacije o Avstraliji] {{ikona en}}{{APEC}}
 
{{Commonwealth of Nations}}
{{APEC}}
 
{{Celine}}
Brezimni uporabnik