Ana Čigon: razlika med redakcijama

dodanih 2.821 zlogov ,  pred 5 leti
brez povzetka urejanja
 
== Delo ==
Ana Čigon deluje pretežno na področju videa, performansa in novih medijev. Ustvarja v [[Ljubljana|Ljubljani]] in [[štanjel|Štanjelu]]. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je zaključila dodiplomski študij slikarstva (2007) in podiplomski študij videa (2011). Leta 2012 je zaključila magistrski študij Interface Cultuers na Universtität für künstlerische und industrielle Gestaltung Linz v Avstriji. Za svoja dela je bila večrat nominirana in nagrajena, leta 2009 je prejela tudi [[Nagrada skupine OHO|Nagrado skupine OHO]]. Ukvarja se z različnimi temami in mediji, v zadnjih letih pa se posveča predvsem feministični tematiki in obravnava družbeni položaj in vlogo žensk v družbi, kot tudi položaj sodobne umetnosti. Ukvarja se z vprašanjem podreprezentiranosti umetnic in s pomenom problematiziranja vzorcev zgodovinjenja umetnosti. Aktivna je v Asociaciji, društvu nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti in je članica kolektiva mednarodnega feminističnega in queerovskega festivala [[Rdeče zore]], za katerega je v letih 2014 in 2015 prispevala tudi grafično podobo. Je tudi pobudnica in organizatorka projekta dopolnjevanja Wikipedije ''[[Wikipedija: V živo/Feministični WikiMaraton]]", s feminističnimi temami in vsebinami o umetnicah. Njena razstava ''Muzejske prijateljice'', ki jo je kurirala [[Ana Grobler]] je otvorila virtualno galerijo portala [[spol.si]].
 
== Slikarstvo ==
s slikarstvom se je umetnica ukvarjala do leta 2010, v njenih slikah n risbah pa se pogosto pojavljajo erotične vsebine, ki v veliki meri prevprašujejo spolne in seksualne vloge, ki jih predpisuje širša družba. V ta sklop spadajo tudi avtoričine apropriacije znanih zgodovinskih umetniških del mlajšega datuma. Tako se je lotila vsebinske predelave slik ''Gola maja'' in ''Oblečena maja'' (1797–1803) [[Francisco de Goya y Lucientes|Francisca de Goye]] ter ''Olimpija'' (1863) Edouarda[[Édouard Manet|Édouarda Maneta]] in sicer sliki ''Kompromis (ali oblečena in slečena v maju)'' iz leta 2007 in ''Olimpus'' (2007-2008) V ''Olimpusu'' ne zamenja le ženskega akta z moškim, pač pa spremeni tudi odnos moškega do sveta. Kljub erekciji pasivni Olimpus, ki je zamenjal aktivno Olimpijo, na sliki zehajoče čaka, kdaj se bo spremenila oddaja na televizijskem ekranu za njim.
 
== Video ==
Umetnica je avtorica številnih videov, ustvarja jih že od leta 2004. Večini je skupna angažirana družbena tematika. Za video ''Nezlomljiva'' iz leta 2008 je prejela [[Nagrada OHO|nagrado OHO]]. <ref>{{navedi splet |url= http://www.anacigon.si/video_unbreakable.html|title= ''Nezlomljiva''|accessdate=11. oktober 2015 |date=|format= |work= }}</ref>. Del nagrade je umetniška rezidenca v New Yorku in tam je posnela video ''Finger IN U.S.'', ki je kritika obravne nerezidentov ZDA, kiob vstopijovstopu v državo. <ref>{{navedi splet |url= http://www.anacigon.si/video_finger.html|title= ''Finger in U.S.''|accessdate=11. oktober 2015 |date=|format= |work= }}</ref>. to ni njen edini video v katerem nastopajo [[prst|prsti]] in v katerem pokaže sredinec. Video ''''Ohohoho'' iz leta 2015 je posvečen vsem organizatorjem razstav, ki umetnicam_kom ne plačujejo razstavnin. <ref>{{navedi splet |url= http://www.anacigon.si/video_ohoho.html|title= ''Nezlomljiva''|accessdate=11. oktober 2015 |date=|format= |work= }}</ref>. Leta 2013 je v sodelovanju s [[Leja Jurišić|Leja Jurišić]], [[Teja Reba|Tejo Reba]] in [[Barbara Kapelj Osredkar|Barbaro Kapelj Osredkar]] realizirala video ''Ljubljana mesto žensk'', ki je del projekta ''Hodim za tabo in gledam te'' (Leja Jurišić, Teja Reba in Barbara Kapelj Osredkar). Le-ta obranava nizko zastopanost žensk v javnem spominu in število javnih zaznamkov z omembo žensk. <ref>{{navedi splet |url= http://www.anacigon.si/video_ljubljana.html|title= ''ljubljana mesto žensk''|accessdate=11. oktober 2015 |date=|format= |work= }}</ref>. "Video mapira pet kipov, posvečenih ženskam, ki pa so le elektronsko popravljena različica kipov, ki so sicer postavljeni moškim. Ljubljansko krajino tako virtualno spremeni in jo poseje z ženskimi kipi." >{{navedi splet |url= http://radiostudent.si/kultura/kulturne-novice/zgodovinjenje|title= 'Zgodovinjenje|accessdate=11. oktober 2015 |date=|format= |work= Radio Študent }}</ref>
 
 
 
== Filmska umetnost in režija ==
Umetniško-dokumentarni film ''Heroinat'' iz leta 2015, ki je nastal med avtoričino rezidenco v [[Prištini]], ponovno predstavlja kritiko kipov v javnem prostoru. Medtem, ko je bila umetnica na rezidenci v Prištini, je odkrila, da želi oblast "ženskam, ki so kakorkoli pripomogle v [[Vojna na Kosovu|vojni na Kosovu]] v letih 1998 in 1999 postaviti kip. Edini kip v Prištini, ki je posvečen ženski, je kip [[Mati Terezija|Matere Terezije]]. Kip bi bil posvečen vsem ženskam, ki so kakorkoli prispevale v vojni, govorilo se je o ženskah s kvaliteto materinstva, skrbi za otroke in starše, tudi o vojakinjah. Kip pa reprezentiral tudi ženske, ki so bile v vojni posiljene."<ref>{{navedi splet |url= http://radiostudent.si/kultura/kulturne-novice/zgodovinjenje|title= Zgodovinjenje, Izjava umetnice|accessdate=11. oktober 2015 |date=|format= |work=Radio Študent }}</ref> Tako združevanje je zelo problematično, saj aludira na to, da so posiljene ženske tudi nekako služile državi in postavljs njihova telesa v last le-te, se je umetnica odločila o tem narediti film. Tudi v filmu ''Remebering the Others'' iz istega leta se s študentkami filma, umetnicami_ki, teoretičarkami_ji in aktivistkami_ti iz Prištine sprašuje o pomenu spomenikov, o tem, kdo so ljudje, ki so toliko privilegirani, da so na njih upodobljeni in zakaj skorajda ni spomenikov postavljenim ženskam.
 
 
 
 
154

urejanj