Apače: Razlika med redakcijama

dodanih 7 zlogov ,  pred 3 leti
m
brez povzetka urejanja
m (Zamenjava slike)
m
 
== Zgodovina ==
Območje [[Apaško polje|Apaškega polja]] je bilo poseljeno že v [[Neolitik|neolitiku]] in potem vedno gosteje do konca antike. V srednjem veku so se tod gibali [[Ilirik (rimska provinca)|Iliri]], [[Kelti]], [[Starorimska civilizacija|Rimljani]], Germani, Huni. Fizični ostanki njihovega bivanja na tem območju so vidni v obliki [[Ilirija (država)|ilirskih]] [[Gomila|gomil]] ter rimskega medaljona iz drugega stoletja, vzidanega v vežo dvorca Freudenau (''Meinlov dvorec)''. Medtem ko se kraj v pisnih virih prvič omeni okoli leta [[1200]] kot last [[Benediktinci|benediktincev]] v [[Labot|Labotski dolini]], se istoimensko župnijo prvič omenja dve stoletji kasneje, leta [[1420]]. V [[13. stoletje|13.st.]] ozemlje pripade [[Štajerska (vojvodina)|Štajerski]], cerkveno pa [[Salzburg|solnograški]] [[Nadškofija|nadškofiji]]. V zgodovini so [[Apaško polje]] prizadele katastrofalne poplave, ki so odnašale cele vasi. Vzporedno je v valovih potekala [[nemška kolonizacija]]. Med [[15. stoletje|15.]] in [[18. stoletje|18. stoletjem]] je tod razsajala kuga. To kažejo številna [[Kužno znamenje|kužna znamenja]] iz tega časa, zgrajena ob cesti med Apačami in [[Cmurek|Cmurekom]], in predstavljajo mejo, kako daleč se je kuga širila. Med [[Prva svetovna vojna|prvo]] in [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo to [[narod]]nostno mešano ozemlje. Do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil tako uradni, kot tudi splošno občevalni jezik [[Nemščina|nemški jezik]], saj je bila večina prebivalcev [[Nemci|nemškega porekla]]. Pomembnejša mejnika predstavljata leti [[1923]] in [[1945]]. Leto 1923 je bilo pomembno predvsem zaradi uveljavljanja [[Slovenščina|slovenskega jezika]] na tem območju in priključitve [[Škofija Lavant|lavantinski nadškofiji]]. Leta [[1945]] so bili prebivalci [[Nemci|nemškega porekla]] izseljeni, novi priseljenci pa pridejo [[Prekmurje|iz Prekmurja]], [[Primorska|Primorske]], [[Bela krajina|Bele Krajine]], [[Dolenjska|Dolenjske]] in [[Notranjska|Notranjske]].
 
Medtem ko se kraj v pisnih virih prvič omeni okoli leta [[1200]] kot last [[Benediktinci|benediktincev]] v [[Labot|Labotski dolini]], se istoimensko župnijo prvič omenja dve stoletji kasneje, leta [[1420]]. V [[13. stoletje|13.st.]] ozemlje pripade [[Štajerska (vojvodina)|Štajerski]], cerkveno pa [[Salzburg|solnograški]] [[Nadškofija|nadškofiji]].
Cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v središču naselja, je bila zgrajena leta 1440, medtem ko leta 1445 postane župnijska cerkev. Iz [[Kultura|kulturno]]-[[Zgodovina|zgodovinskega]] vidika sta najznamenitejša dela cerkve gotska [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]], narejena iz enega samega kosa kamna, kar jo uvršča med redke in edinstvene primerke v [[Evropa|Evropi]] in kamniti gotski kip [[Sveta Marija|Marije]] iz leta [[1470]].
 
V zgodovini so [[Apaško polje]] prizadele katastrofalne poplave, ki so odnašale cele vasi. Vzporedno je v valovih potekala [[nemška kolonizacija]]. Med [[15. stoletje|15.]] in [[18. stoletje|18. stoletjem]] je tod razsajala kuga. To kažejo številna [[Kužno znamenje|kužna znamenja]] iz tega časa, zgrajena ob cesti med Apačami in [[Cmurek|Cmurekom]], in predstavljajo mejo, kako daleč se je kuga širila. Med [[Prva svetovna vojna|prvo]] in [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo to [[narod]]nostno mešano ozemlje. Do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil tako uradni, kot tudi splošno občevalni jezik [[Nemščina|nemški jezik]], saj je bila večina prebivalcev [[Nemci|nemškega porekla]].
 
Pomembnejša mejnika predstavljata leti [[1923]] in [[1945]]. Leto 1923 je bilo pomembno predvsem zaradi uveljavljanja [[Slovenščina|slovenskega jezika]] na tem območju in priključitve [[Škofija Lavant|lavantinski nadškofiji]]. Leta [[1945]] so bili prebivalci [[Nemci|nemškega porekla]] izseljeni, novi priseljenci pa pridejo [[Prekmurje|iz Prekmurja]], [[Primorska|Primorske]], [[Bela krajina|Bele Krajine]], [[Dolenjska|Dolenjske]] in [[Notranjska|Notranjske]]. Cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v središču naselja, je bila zgrajena leta 1440, medtem ko leta 1445 postane župnijska cerkev. Iz [[Kultura|kulturno]]-[[Zgodovina|zgodovinskega]] vidika sta najznamenitejša dela cerkve gotska [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]], narejena iz enega samega kosa kamna, kar jo uvršča med redke in edinstvene primerke v [[Evropa|Evropi]] in kamniti gotski kip [[Sveta Marija|Marije]] iz leta [[1470]].
 
== Ljudje, povezani z Apačami ==
17

urejanj