Renski slapovi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Prevod angleškega članka |
m Dodane slike in navedki |
||
Vrstica 1:
'''Renski slapovi''' so največji [[Slap|slapovi]] v [[Evropa|Evropi]].<ref>[http://www.swissworld.org/en/geography/rivers_and_lakes/water_sources/ Water sources] swissworld.org</ref> Nahajajo se na [[Reka|reki]] [[Ren]], v [[Švica|Švici]], okoli 4 km
▲'''Renski slapovi''' so največji [[Slap|slapovi]] v [[Evropa|Evropi]]. Nahajajo se na [[Reka|reki]] [[Ren]], v [[Švica|Švici]], okoli 4 km jugouahodno od mesta [[Schaffhausen]]. Desna obala slapov se nahaja v [[Kantoni Švice|kantonu]] Schaffhausen,na teritoriji občine [[Neuhausen am Rheinfall]], medtem, ko se leva obala nahaja na teritoriji občine Laufen-Uhwiesen v kantonu [[Zürich]].
Najvišja višina slapov je 23 m, medtem, ko je širina slapov okoli 150 m. Povprečna količina vodnega toka v zimskih mesecih znaša 250 m³/s in v letnih mesecih okoli 700 m³/s. Najmanjši pretok so zabeležili leta [[1921]] 95 m³/s, največji pa je bil zabeležen leta [[1965]] 1.250 m³/s.
Vrstica 6:
== Geologija ==
[[Slika:2016-08-30 18-32-03 347.0 Switzerland Kanton Schaffhausen Neuhausen Rheinfall.JPG|thumb|right|250px|Pogled na Renske slapove z Veliko skalo z desnega brega Rena]]
Renski slapovi so se oblikovali v zadnji [[Ledena doba|ledeni dobi]], pred približno 14.000 do 17.000 leti z [[Erozija|erozijo]] odpornih kamnin v zoženi strugi. V prvi ledeni dobi pred približno 500.000 leti so se ustvarili zametki današnje reliefne oblike. Do konca obdobja pred približno 132.000 leti, je reka Ren tekla zahodno od Schaffhausna mimo današnjega naselja Klettgau. To prejšnjo strugo so kasneje zapolnili s peskom.
Vrstica 18:
Leta [[1913]] je potekal mednarodni natečaj za najboljši načrt za plovno pot med Baslom in Bodenskim jezerom.
Leta [[1919]] je bila sprejeta izjava, da vsako podjetje, ki želi graditi [[Elektrarna|elektrarne]] v severni Švici, da mora vsaka elektrarna na Renskih slapovih "služiti gospodarskim interesom javnosti".<ref>Uehlinger, A. (1941): ''Die Naturschutzbestrebungen am Rheinfall''. In: Schweizer Naturschutz 7:95-102.</ref>
Leta [[1944]] je švicarski državni svet izdal dovoljenje za gradnjo predlagane elektrarne. Dovoljenje je pričelo veljati 1. februarja 1948, z gradnjo pa so pričeli leta [[1952]]. Toda leta [[1951]] je Neuen Helvetischen Gesellschaft (Nova švicarska družba), pod vodstvom Emila Eglija, zbrala 150.000 podpisov švicarskih državljanov pod peticijo proti projektu izgradnje elektrarne. Med podpisniki je bilo 49 znanih državljanov, vključno s [[Hermann Hesse|Hermannom Hessejem]] in Carlom Jacobom Burckhardtom. Pobuda ni ustavila projekta elektrarne, vendar je učinkovito preprečevala vse prihodnje [[Hidroelektrarna|hidroelektrarne]] in druge projekte na zgornjem toku reke Ren do danes.<ref>Alfred Barthelmeß (1988): Landschaft-Lebensraum des Menschen S. 165 ff. Verlag Alber.</ref>
Danes se slapovi še vedno preučujejo za potrebe projektov eventuelnih izgradenj hidroelektrarn. Če bi bil uporabljen celoten pretok vode slapov, bi tako pridobljena energija znašala v povprečju približno 50 MW. Ekonomska vrednost slapov kot [[Turizem|turistične]] atrakcije je tako lahko večja.
== Turizem ==
[[Slika:Rheinfall IMG 3772.JPG|thumb|right|250px|Turistična ladjica pod Renskimi slapovi]]
[[Slika:Rheinfall (Steg).jpg|thumb|right|250px|Razgledna ploščad na levem bregu Rena]]
Najbližje naselje je Neuhausen am Rheinfall, kjer si lahko turisti ogledajo [[Grad|grad]] Worth.<ref>http://www.planetware.com/schaffhausen/rhine-falls-schloss-worth-ch-sh-sw.htm</ref> Z barko se lahko prepeljejo prek Rena do slapov in Velike skale. Obstajajo tudi ploščadi s pogledom slapove zgrajene na obeh obalah Rena. Te so dostopne prek strmih in ozkih stopnicah, zgrajeno pa je tudi dvigalo. Številne restavracije se nahajajo v Schloss Laufen, Schloss Wörth in parku Rheinfall.
Dostop do področja Renskih slapov je možen z avtomobilom, kolesom in sredstvi javnega prevoza (železniške postaje SBB "Neuhausen am Rheinfall" na severni strani slapov in SBB železniške postaje "Schloss Laufen am Rheinfall" na južnem bregu reke). Velika plačljiva parkirišča se nahajajo na obeh straneh slapov.
V 19. stoletju je slikar J. M. W. Turner naredil več študij in večje slike slapov,<ref>[http://www.nationalgalleries.org/object/D%20NG%20869 Turner painting at nationalgalleries.org]</ref> lirski pesnik [[Eduard Mörike]] (1804 do 1875) pa je opisal slapove:<ref>{{cite book|last=Shelley|first=Mary|title=Travel Writing|year=1996|publisher=Pickering|location=London|isbn=1-85196-084-8|pages=102}}</ref>
Halte dein Herz, o Wanderer, fest in gewaltigen Händen!
Vrstica 37 ⟶ 38:
Leta [[1840]] je angleška pisateljica [[Mary Shelley]] (1797 do 1851) med potovanjem s svojim sinom po Evropi obiskala slapove. Svoj obisk je opisala v pripovedi, ki je bila objavljena leta [[1844]] v [[Nemščina|nemščini]] in v [[Italija|Italiji]].
== Sklici ==
[[Kategorija:Švica]]
| |||