Gornji Grad: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 39:
Naselje je stopilo v zgodovino leta 1140 z ustanovitvijo [[Benediktinski samostan Gornji Grad|benediktinskega samostana Gornji Grad]], ki je leta 1461 prešel pod [[ljubljanska nadškofija|ljubljansko nadškofijo]] in po volji ljubljanskih [[škof]]ov postal njihova rezidenca. V zapiskih iz leta 1349 je kraj omenjen kot trg ''Rore''. Leta 1928 je Gornji Grad dobil tudi status [[mesto|mesta]], a ga pozneje izgubil. V kraju je leta 1630 umrl ljubljanski škof [[Tomaž Hren]].<ref>{{navedi knjigo |last=Belec|first=Borut|authorlink=|coauthors=|year=1995|title=Krajevni leksikon Slovenije|publisher=DZS|location=Ljubljana|id=36607233}}</ref>
Prvotna cerkev je bila postavljena kot del v [[12. stoletje|12. stoletju]] nastalega [[benediktinci|benediktinskega]] [[samostan]]a. Bila je večkrat prezidana. Ob razpustitvi samostana proti koncu [[Srednji vek|srednjega veka]] je bila dodeljena [[Ljubljanska škofija|ljubljanski škofiji]], ki je poleg dušnega pastirstva prevzela tudi sodne pravice. Gornji grad je tako postal poletna rezidenca ljubljanskih [[škof]]ov. Znamenitost kraja je [[
Cerkev je danes temelj za lokalni turizem, tovrstno pomembna pa je tudi romarska pot k [[Marija zvezda|Mariji zvezdi]] v [[Nova Štifta, Gornji Grad|Novi Štifti]]. Turiste prav tako privlači [[etnologija|etnološki]] muzej ''Štekl'' z zbirko etnoloških in tehnoloških značilnosti področja ter podob in razglednic. Kulinarična posebnost kraja je [[zgornjesavinjski želodec]].<ref>Turistična oglasna deska, Gornji Grad. Pridobljeno 27. 04. 2007</ref>
| |||