Ljubljanica: Razlika med redakcijama

Ljubljanica je pogosto poplavljala tudi Ljubljano, nerodovitna, močvirna in kisla barjanska zemlja ter pogosta [[megla|meglena]] obdobja pa so spodbudile načrtno izsuševanje Barja, ki pa nikoli ni uspelo. V sklopu teh prizadevanj so v ožini med Ljubljanskim gradom in [[Golovec|Golovcem]] izkopali [[Gruberjev prekop]]. Graditi so ga pričeli leta [[1773]], dokončan pa je bil letih [[1780]]–[[1782]]. Vodo so v novozgrajeni kanal prvič spustil [[25. november|25. novembra]] 1780. Zelo zahteven projekt je bila tudi regulacija in poglobitev struge Ljubljanice skozi mesto, s čimer so začeli že leta 1825 in nato po daljšem premoru nadaljevali leta 1908 ter zaključili leta 1936. Skoraj 2000 m dolg odsek skozi mesto med Ambroževim trgom in izlivom Gradaščice so skupaj z nekaj sto metri Gradaščice spremenili v betonsko korito, uredili so tudi okoli 600 m struge pred začetkom betonskega korita do Špice (današnji Trnovski pristan) in okoli 2000 m struge dolvodno od današnjih Plečnikovih zapornic (zgrajene 1939 za uravnavanje pretoka Ljubljanice skozi mesto). Med Šempetrskim mostom in Cukrarno sta bila pred ureditvijo na Ljubljanici dva otoka imenovana Gosja otoka in še en manjši, blizu kjer so Plačnikove zapornice. Ko so strugo izravnali, so otoki izginili. Do leta 1776 je tukaj stala brv, ki jo je kasneje zamenjal Šempetrski most.

Pri urejanju nabrežij Ljubljanice v mestu je sodeloval tudi arhitekt [[Jože Plečnik]]; tu so v zadnjih letih vse bolj priljubljena sprehajališča domačinov in obiskovalcev, čez reko pa vodijo številni lepi mostovi - najlepše je [[Tromostovje]], zgrajeno po načrtih [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]].