Encim DNA polimeraza je pri sintezi komplementarne verige dokaj natančna in naredi napako samo na približno 10<sup>7</sup> nukleotidov.<ref name="pmid18166979">{{cite journal |author=McCulloch SD, Kunkel TA |title=The fidelity of DNA synthesis by eukaryotic replicative and translesion synthesis polymerases |journal=Cell Research |volume=18 |issue=1 |pages=148–61 |date=January 2008 |pmid=18166979 |doi=10.1038/cr.2008.4 |pmc=3639319}}</ref> Dodatni mehanizmi preverjajo sintetizirano verigo brez metiliranih citozinov na osnovi originalne verige z metiliranimi citozini in odpravljajo napake, tako da je končno število napak še nižje, ena na 10<sup>9</sup> nukleotidov.<ref name="pmid18166979"/> Človeški genom sestavlja nekaj več kot 3 milijard nukleotidov v dveh kopijah, torej se pri podvojitvi genoma in deljenju celice zgodi ~6 napak. Pri bakterijah in virusih je stopnja mutacij višja.
Pri višjih organizmih, ki se razmnožujejo spolno, prihaja do večjih kromosomskih sprememb med [[mejoza|mejozo]]. Takrat se dve ne povsem enaki kopiji istega kromosoma prekrižata in deloma zamenjata. Procesu rečemo rekombinacija.<ref>{{cite book | last = Alberts | first = Bruce | title = Molecular Biology of the Cell, Fourth Edition | publisher = Garland Science | location = New York | year = 2002 | isbn = 978-0-8153-3218-3 }}</ref> Določeni odseki DNK se lahko sami premeščajo po genomu (transpozoni), lahko kot odseki DNK ali preko RNK prepisa, ki se reverzno prepiše nazaj v DNK. Pri premeščanju po genomu se lahko spreminja izražanje genov v bližini vstavitve, ali pa se spremeni tudi samo zaporedje gena. Za odkritje transpozonov v [[koruza|koruzi]]<ref>{{cite journal |last=McClintock |first=Barbara |date=June 1950 |title=The origin and behavior of mutable loci in maize |journal=Proc Natl Acad Sci U S A. |volume=36 |issue=6 |pages=344–55 |pmid=15430309 |doi=10.1073/pnas.36.6.344 |pmc=1063197 |bibcode=1950PNAS...36..344M}}</ref> je [[Barbara McClintock]] prejela Nobelovo nagrado za [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino#1983|fiziologijo ali medicino 1983]].
== DNK tehnike ==
{{glej|Genetsko inženirstvo}}
V laboratoriju se DNK lahko izolira iz biološkega materiala ali sintetizira poljubno nukleotidno zaporedje omejene dolžine. Bolj pogosta je uporaba rekombinantne DNK, sestavljene in odsekov izolirane in sintetizirane DNK. Dobljeni material se v primerni obliki lahko vstavlja v organizme, nastali [[genetsko spremenjeni organizem|genetsko spremenjeni organizmi]] lahko proizvajajo želene snovi<ref>{{cite journal | author = Houdebine LM | title = Transgenic animal models in biomedical research | journal = Methods Mol Biol | volume = 360 | pages = 163–202 | year = 2007 | pmid = 17172731 | doi = 10.1385/1-59745-165-7:163 | isbn = 1-59745-165-7 }}</ref> ali pa so uporabni v celoti, na primer gensko spremenjene rastline v kmetijstvu.<ref>{{cite journal | author = Job D | title = Plant biotechnology in agriculture | journal = Biochimie | volume = 84 | issue = 11 | pages = 1105–10 | year = 2002 | pmid = 12595138 | doi = 10.1016/S0300-9084(02)00013-5 }}</ref>
V [[forenzika|forenziki]] je DNK uporabna zaradi razlik v nukleotidnem zaporedju med posamezniki. Na osnovi večjega števila izbranih točk na genomu določimo DNK profil, za katerega je izjemno malo verjetno, da se pojavi pri dveh različnih osebah.<ref>{{cite journal | author = Collins A, Morton NE | title = Likelihood ratios for DNA identification | journal = Proc Natl Acad Sci USA | volume = 91 | issue = 13 | pages = 6007–11 | year = 1994 | pmid = 8016106 | pmc = 44126 | doi = 10.1073/pnas.91.13.6007 | bibcode = 1994PNAS...91.6007C }}</ref> S primerjavo DNK profilov lahko določamo tudi starševstvo, saj vsak posameznik dobi polovico genetskega materiala od vsakega starša.
== Glej tudi ==
* [[ribonukleinska kislina]]
== Viri ==
{{opombe|2}}
== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|DNA|Deoksiribonukleinska kislina}}
