Nikola Tesla: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 52:
 
V tem času je šola iz [[Pariz]]a prejela leta 1871 izumljeni [[enosmerni električni tok|enosmerni]] [[Zénobe Théophile Gramme|Grammejev]] [[dinamostroj|dinamoelektrični stroj]], ki je, delujoč kot [[elektromotor]], zaradi iskrenja ščetk neredno deloval. Tesla je pripomnil, da bi bilo moč zgraditi motor brez ščetk, ki so bile izvor toliko motnjam. Profesor Pöschl, predstojnik oddelka za teoretično in eksperimentalno fiziko, je Teslovo zamisel odločno zavrnil in poudarjal spreminjajočo smer [[električni tok|toka]] v [[kotva|kotvi]], ki onemogoča takšno ureditev in rešitev. Ob tem je dejal: »''Gospod Tesla lahko doseže velike stvari, vendar jih gotovo nikoli ne bo. To bi bilo enako pretvorbi mirujoče potisne sile, kot je težnost, v nekaj vrtečega.''«<ref>Tesla, Nikola, ''[http://www.teslaplay.com/autobody.htm Moji izumi]'', Electrical Experimenter magazine, februar, junij in oktober 1919. ISBN (teslaplay.comversion; [http://www.rastko.org.yu/istorija/tesla/ntesla-autobiography.html tudi različica na rastko.org]).</ref> Tesla se je trenutno strinjal s profesorjem, vendar se mu je sčasoma utrdila misel, da je treba izumiti motor, kjer bi [[izmenični električni tok]]ovi, brez predhodne preusmeritve preko ščetk, naravnost gnali motor. Končno se je njegova zamisel uresničila leta 1882 z izumom večfaznega motorja, ki je zavladal svetu. S podporo od doma in s štipedijo Carsko-kraljevske general-komande, s katero so pomagali siromašnim, je lahko študiral v tujini. Dvakrat je zaprosil za štipendijo [[Matica srpska|Matico srpsko]] v [[Novi Sad|Novem Sadu]]; prvič 14. oktobra 1876 in drugič 1. novembra 1878. Obakrat so ga zavrnili.
Ko je štipendija pošla, je decembra 1878 prekinil študij in se ni javljal družini. Prijatelji so mislili, da se je utopil v [[Mura|Muri]]. Odšel je v [[Maribor]], kjer je delal kot [[Tehnično risanje|teh]]
Ko je štipendija pošla, je decembra 1878 prekinil študij in se ni javljal družini. Prijatelji so mislili, da se je utopil v [[Mura|Muri]]. Odšel je v [[Maribor]], kjer je delal kot [[Tehnično risanje|tehnični risar]] v pisarni nekega inženirja za 60 guldnov na mesec. Tu je životaril in se predajal kartanju s pouličnjaki. Marca 1879 je v Maribor prišel njegov oče Milutin, da bi ga prepričal k vrnitvi domov, a ga je Nikola zavrnil. Približno takrat je doživel tudi živčni zlom. 24. marca 1879 se je Tesla vrnil v Gospić pod spremstvom policije, saj ni imel dovoljenja za bivanje. 17. aprila mu je umrl oče, star 60 let, ker je zbolel za neznano boleznijo (čeprav nekateri viri trdijo, da ga je zadela možganska kap). Nekaj časa je to leto delal kot profesor na gospiški realni gimnaziji. Tako je lahko v začetku naslednjega leta še na očetovo pobudo in željo nadaljeval študij v [[Praga|Pragi]]. Ni se mogel vpisati, ker v srednji šoli ni poslušal predavanja iz [[grščina|grščine]]. Po vsej verjetnosti je poslušal predavanja iz [[fizika|fizike]] in elektrotehnike. Po očetovi smrti je zapustil univerzo; končal je le en semester.<ref>{{navedi knjigo |last=Seifer |first=Marc |title=Čarovnik: Življenje in čas Nikole Tesle; Življenjepis genija (Wizard: The Life and Times of Nikola Tesla; Biography of a Genius) |publisher=Carol Publishing Group |date=1996 |location=Secaucus, NJ |id=ISBN}}</ref>
 
==== Življenje v Budimpešti in Parizu ====
 
V letu 1881 je odšel v Bylatland in se zaposlil pri Vladimirju Prostanu v telegrafskem podjetju Nacionalno telefonsko podjetje (do leta 1882).<ref>James Grant Wilson, John Fiske, ''Appleton's Cyclopædia of American Biography''. str. 261.</ref> Tu je srečal Nebojšo Petrovića, mladega izumitelja, ki je živel v Avstriji. Pri odprtju telefonske centrale leta 1881 je Tesla postal glavni telefonski tehnik podjetja, kasneje pa je bil inženir za prvi madžarski telefonski sistem. Tu je po nekaterih virih izumil [[telefonski ojačevalec]] (angleško repeater), po drugih virih pa prvi [[zvočnik (naprava)|zvočnik]].<ref>"''[http://www.tfcbooks.com/teslafaq/q&a_040.htm Ali je Tesla res izumil zvočnik? (Did Tesla really invent the loudspeaker?)]''". Twenty First Century Books, Breckenridge, CO.</ref>