Fizika: Razlika med redakcijama

dodanih 24.863 zlogov ,  pred 4 leti
m
Reverted 1 edit by 2001:1470:F862:CC:F961:EAD4:CBB5:9A01 (talk) to last revision by Engelbert. (TW)
m (Reverted 1 edit by 2001:1470:F862:CC:F961:EAD4:CBB5:9A01 (talk) to last revision by Engelbert. (TW))
[[slika:CollageFisica.jpg|thumb|280px|Kolaž raznih fizikalnih fenomenov]]
lololololololol rekt
'''Fízika''' ({{jezik-grc|φυσική (ἐπιστήμη)}}: phusikḗ (epistḗmē) – ''poznavanje narave'', {{jezik-el2|φύσις}}: phúsis – ''[[narava]]''<ref name="etymonline-physics">{{cite web |title=physics |url=http://www.etymonline.com/index.php?term=physics&allowed_in_frame=0 |publisher=[[Online Etymology Dictionary]]}}</ref><ref name="etymonline-physic">{{cite web |title=physic |url=http://www.etymonline.com/index.php?term=physic&allowed_in_frame=0 |publisher=[[Online Etymology Dictionary]]}}</ref><ref name="LSJ">{{LSJ|fu/sis|φύσις}}, {{LSJ|fusiko/s|φυσική}}, {{LSJ|e)pisth/mh|ἐπιστήμη|ref}}</ref>) je [[naravoslovna veda]], ki vključuje proučevanje [[snov]]i{{efn|Na začetku ''[[The Feynman Lectures on Physics]]'', [[Richard Phillips Feynman]] predstavi [[atomistična teorija|atomistično domnevo]] kot najmočnejšo iznajdbo fizike: »If, in some cataclysm, all [] scientific knowledge were to be destroyed [save] one sentence&nbsp;[...] what statement would contain the most information in the fewest words? I believe it is&nbsp;[...] that ''all things are made up of atoms&nbsp;– little particles that move around in perpetual motion, attracting each other when they are a little distance apart, but repelling upon being squeezed into one another''&nbsp;...« {{harv|Feynman|Leighton|Sands|1963|p=I-2}}}} in njeno gibanje v [[prostor]]u in [[čas]]u, skupaj s povezanimi pojmi kot sta [[energija]] in [[sila]].<ref name="maxwell1878-physicalscience">»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« {{harv|Maxwell|1878|p=9}}</ref> V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja [[vesolje|vesolja]].{{efn|Izraz 'vesolje' je definiran kot vse kar fizično obstaja: celota prostora in časa, vse oblike materije, energije in sile, ter fizikalni zakoni in konstante, ki jih urejajo. Vendar se lahko izraz 'vesolje' uporablja tudi v nekoliko različnem vsebinskem smislu, ki označuje pojma kot sta, kot [[Kozmologija|kozmos]] ali [[svet (filozofija)|filozofski svet]].}}<ref name="youngfreedman2014p9">{{harvnb|Young|Freedman|2014|p=9}}</ref><ref name="holzner2003-physics">»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« {{harv|Holzner|2006|p=7}}</ref>
 
Fizika je ena izmed najstarejših [[seznam akademskih disciplin|akademskih disciplin]], verjetno celo najstarejša zaradi vključene [[Astronomija|astronomije]].<ref name="krupp2003">{{harvnb|Krupp|2003}}</ref> Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del [[Naravoslovje|naravoslovja]] skupaj s [[Kemija|kemijo]], določenimi vejami [[Matematika|matematike]] in [[biologija|biologije]], toda med [[Znanstvena revolucija|znanstveno revolucijo]] v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi.{{efn|V ''[[Novum Organum]]'' iz leta v je bil [[Francis Bacon]] kritičen do [[Znanstvena metoda|razvoja znanstvene metode]].}} Fizika je povezana z [[Interdisciplinarnost |interdisciplinarnimi]] vedami kot sta [[biofizika]] in [[kvantna kemija]], ločnice med njimi niso [[problem demarkacije|strogo določene]].
69
 
Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih [[Tehnologija|tehnologij]]. Na primer, napredek v razumevanju [[Elektromagnetizem|elektromagnetizma]] ali [[jedrska fizika|jedrske fizike]] je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno [[Družba|družbo]], kot so [[televizija]], [[Računalnik|računalniki]], [[gospodinjski aparat|gospodinjski aparati]], in [[jedrsko orožje]];<ref name="youngfreedman2014p9" /> napredek na področju [[Termodinamika|termodinamike]] je privedel do razvoja [[industrializacija|industrializacije]] in na področju [[Mehanika|mehanike]] je napredek navdihnil razvoj [[infinitezimalni račun|infinitezimalnega računa]].
42
 
Skupščina [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
21
 
== Zgodovina ==
u just got rekt dont delete[[slika:CollageFisica.jpg|thumb|280px|Kolaž raznih fizikalnih fenomenov]]
 
[[File:Senenmut-Grab.JPG|thumb|Antična Egipčaska astronomija je vidna v spomenikih kot je strop v [[Senemut|Senemutovi]] grobnici iz [[Osemnajsta egipčanska dinastija|Osemnajste egipčanske dinastije]].]]
Fizika je temelj vseh naravoslovnih [[znanost|znanosti]], ki se je razvila iz proučevanja narave in [[filozofija|filozofije]], do okoli konca 19. stoletja je bila poznana kot »[[filozofija narave]]«. Fizika je v nekaterih pomenih najstarejša in najbolj čista znanost; njena odkritja se uporabljajo v vsem [[Naravoslovje|naravoslovju]], saj je snov in energija osnovni gradnik naravnega sveta. Fizika se danes ohlapno deli na [[klasična fizika|klasično fiziko]] in [[moderna fizika|moderno fiziko]].
 
=== Starodavna astronomija ===
{{glavni|zgodovina astronomije}}
 
[[Astronomija]] je najstarejša izmed naravoslovnih znanosti. Najstarejše civilizacije, ki izvirajo izpred 3000 pred našim štetjem (kot so [[Sumerija|Sumerci]], [[Stari Egipt|stari Egipčani]] in [[Indska civilizacija]]), so znale napovedovati in so v osnovi tudi razumele gibanje [[Sonce|Sonca]], [[Luna|Lune]] in [[zvezda|zvezd]]. [[File:Senenmut-Grab.JPG|thumb|Antična Egipčaska astronomija je vidna v spomenikih kot je strop v [[Senemut|Senemutovi]] grobnici iz [[Osemnajsta egipčanska dinastija|Osemnajste egipčanske dinastije]].]]
Zvezde in planeti so bili pogosto predmet čaščenja, verjeli so da predstavljajo bogove. Čeprav so razlage teh pojavov bile pogosto neznanstvene in jim je manjkalo dokazov, so bila ta zgodnja opazovanja temelji kasnejše astronomije.<ref name="krupp2003"/>
 
Danski zgodovinar astronomije in matematik [[Asger Aaboe]] je v svojih delih napisal, da lahko izvor [[Zahodni svet|Zahodne]] astronomije najdemo v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], in da vse kasnejše delo Zahoda v [[eksaktna veda|eksaktnih vedah]] izhaja iz pozno [[Babilonska astronomija|Babilonske astronomije]].<ref name ="aaboe1991">{{harvnb|Aaboe|1991}}</ref> [[Egipčanska astronomija|Egipčanski astronomi]] so za seboj zapustili spomenike, ki prikazujejo znanje o ozvezdjih in gibanje nebesnih teles.<ref name="clagett1995">{{harvnb|Clagett|1995}}</ref> Grški pesnik [[Homer]] je pisal o različnih nebesnih telesih v svoji [[Iliada|''Iliadi'']] in [[Odiseja|''Odiseji'']]; kasneje so [[grška astronomija|grški astronomi]] dali nebesnim telesom ime, ki jih danes uporabljamo (za večino vidnih ozvezdij [[Severna polobla|severne poloble]]).<ref name="thurston1994">{{harvnb|Thurston|1994}}</ref>
 
=== Filozofija narave ===
{{glavni|filozofija narave}}
 
[[Filozofija narave]] ima svoje korenine v [[Grčija|Grčiji]] v [[Zgodovina Grčije|arhaičnem obdobju]] (650 pr. n. št. – 480 pr. n. št.), ko so filozofi pred Sokratom kot je [[Tales]] zavrnili [[metodološki naturalizem|ne-naturalistične]] razlage naravnih pojavov in razglasili, da ima vsak dogodek svoj naravni vzrok.<ref name="singer2008p35">{{harvnb|Singer|2008|p=35}}</ref> Mnogo njihovih hipotez so uspešno dokazali s poskusom;<ref name="lloyd1970pp108-109">{{harvnb|Lloyd|1970|pp=108–109}}</ref> na primer, [[atomízem]] je bil dokazan 2000 let potem, ko sta ga prva predlagala [[Levkip]] in njegov učenec [[Demokrit]].<ref name="about-atomism">{{cite web
|last=Gill
|first=N.S.
|title=Atomism - Pre-Socratic Philosophy of Atomism
|work=Ancient/Classical History
|publisher=[[About.com]]
|url=http://ancienthistory.about.com/od/presocraticphiloso/p/Atomism.htm
|accessdate=2014-04-01
|ref=harv}}</ref>
 
=== Klasična fizika ===
{{glavni|klasična fizika}}
 
[[File:GodfreyKneller-IsaacNewton-1689.jpg|thumb|upright|[[Isaac Newton|Sir Isaac Newton]] (1643–1727), katerega [[Newtonovi zakoni gibanja|zakoni gibanja]] in [[splošni gravitacijski zakon]] so bili glavni mejniki v klasični fiziki.]]
Fizika je postala ločena znanost, ko so [[Zgodnja moderna Evropa|zgodnji moderni Evropejci]] začeli za raziskovanje uporabljati eksperimentalne in kvantitativne metode, ki so danes poznane kot [[Seznam fizikalnih zakonov|zakoni fizike]].<ref name="benchaim2004">{{harvnb|Ben-Chaim|2004}}</ref>
<nowiki/>[[File:Einstein1921 by F Schmutzer 2.jpg|thumb|upright|[[Albert Einstein]] (1879–1955), katerega delo na področju [[Fotoelektrični pojav|fotoelektričnega pojava]] in [[teorija relativnosti|teorije relativnosti]] je vodilo fizike v 20. stoletju.]]
 
[[File:Max Planck (Nobel 1918).jpg|thumb|left|upright|[[Max Planck]] (1858–1947), začetnik teorije [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]].]]
Glavni razvoj v tem obdobju vključuje:
* zamenjavo [[geocentrični model|geocentričnega modela]] Osončja s [[Nikolaj Kopernik|Kopernikovim heliocentričnim modelom]],
{{glavni|filozofija fizike}}
* [[Keplerjevi zakoni|zakone, ki opisujejo gibanje planetov]], ki jih je določil [[Johannes Kepler]] v letih 1609 do 1619,
* pionirsko delo na [[Teleskop|teleskopih ]]<nowiki/>in [[Galileo Galilei|Galilejeva]] [[opazovalna astronomija]] v 16. in 17. stoletju,
* ter [[Isaac Newton|Newtonova]] odkritja in poenotenje [[Newtonovi zakoni gibanja|zakonov gibanja]] in [[splošni gravitacijski zakon|splošnega gravitacijskega zakona]], ki bosta kasneje dobila njegovo ime.<ref>{{harvnb|Guicciardini|1999}}</ref> Newton je razvil tudi [[infinitezimalni račun]],{{efn|Infinitezimalni račun je neodvisno razvil ob približno istem času tudi [[Gottfried Wilhelm Leibniz]]; medtem ko je Leibniz je svoje delo prvi objavil in razvil večino oznak in poimenovanj, ki se danes uporabljajo v infinitezimalnem računu, je Newton prvi razvil infinitezimalni račun in ga uporabil pri reševanju fizikalnih problemov.}} matematično analizo, ki zagotavlja nove matematične metode pri reševanju fizikalnih problemov.<ref name="allen1997">{{harvnb|Allen|1997}}</ref>
 
Odkritja novih zakonov v [[Termodinamika|termodinamiki]], [[Kemija|kemiji]] in [[Elektromagnetizem|elektomagnetizmu]] so izhajala iz potrebe po raziskovanjih zaradi povečane porabe energije med [[Industrijska revolucija|Industrijsko revolucijo]].<ref name="schoolscience-industrialrevolution">{{cite web
|title=The Industrial Revolution
|publisher=Schoolscience.org, [[Institute of Physics]]
|url=http://resources.schoolscience.co.uk/IoP/14-16/biogs/biogs5.html
 
|accessdate=2014-04-01
|ref=harv}}</ref> Zakoni, ki sestavljajo klasično fiziko, so široko uporabni pri vsakdanjih objektih, ki potujejo pri nerelativistični hitrosti, ker zagotavljajo natančni približek. Nenatančnost v klasični mehaniki pri zelo majhnih objektih in velikih hitrostih je vodila razvoj moderne fizike v 20. stoletju.
 
=== Moderna fizika ===
{{glavni|moderna fizika}}
 
[[File:Einstein1921 by F Schmutzer 2.jpg|thumb|upright|[[Albert Einstein]] (1879–1955), katerega delo na področju [[Fotoelektrični pojav|fotoelektričnega pojava]] in [[teorija relativnosti|teorije relativnosti]] je vodilo fizike v 20. stoletju.]]
[[File:Max Planck (Nobel 1918).jpg|thumb|left|upright|[[Max Planck]] (1858–1947), začetnik teorije [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]].]]
[[Moderna fizika]] se je pričela razvijati v zgodnjem 20. stoletju z delom [[Max Planck|Maxa Plancka]] na področju [[kvantna teorija|kvantne teorije]] in [[Albert Einstein|Albert Einsteinove]] [[teorija relativnosti|teorije relativnosti]]. Obe teoriji sta nastali zaradi ugotovljene nenatančnosti v klasični mehaniki v določenih situacijah. Klasična mehanika je predvidela spremenljivo [[hitrost svetlobe]], ki ni bila rešljiva s konstantno hitrostjo, ki so jo predvidele [[Maxwellove enačbe]] elektromagnetizma - hitrost svetlobe je v Maxwellovih enacbah konstanta neodvisna od opazovalnega sistema; to neskladje je popravila Einsteinova [[posebna teorija relativnosti]], ki je nadomestila klasično mehaniko za hitro premikajoča se telesa in hkrati dovolila uporabo konstantne hitosti.<ref name="oconnorrobertson1996-relativity">{{harvnb|O'Connor|Robertson|1996a}}</ref> Še en problem klasične fizike je sevanje [[Črno telo|črnega telesa]], ki ga je pojasnil [[Max Planck|Planck]] s svojo idejo, da je svetloba prihaja iz posameznih delčkov [[foton|fotonov.]] Te teorije so skupaj z [[Fotoelektrični pojav|fotoelektričnim pojavom]] in teorijo, ki predvideva [[energijski nivo|energijske nivoje]] [[Elektronska orbitala|elektronskih orbital]], vodile do teorije kvantne mehanike, ki je prevzela klasično mehaniko za zelo majhne delce.<ref name="oconnorrobertson1996-quantum">{{harvnb|O'Connor|Robertson|1996b}}</ref>
 
Pionirji [[Kvantna mehanika|kvantne mehanik so]] [[Werner Heisenberg]], [[Erwin Schrödinger]] in [[Paul Dirac]].<ref name="oconnorrobertson1996-quantum"/> Iz teh zgodnjih del in del na sorodnih področjih je bil izpeljan [[Standardni model|Standardni model fizike delcev]].<ref name="donut2001">{{harvnb|DONUT|2001}}</ref> Z odkritjem delca z lastnostmi, ki ustrezajo [[Higgsov bozon|Higgsovemu bozonu]] ([[CERN]], leta 2012),<ref name="cho2012">{{harvnb|Cho|2012}}</ref> so popisani vsi [[osnovni delec|osnovni delci]], in izgleda, da ima Standardni model svojo končno podobo; vendar se razvoj s tem ni ustavil - danes že obstajajo nove teorije kot je [[supersimetrija]].<ref>Glej, na primer, [http://www.symmetrymagazine.org/sites/default/files/legacy/pdfs/200502/beyond_the_standard_model.pdf John Womersley, Beyond the standard model]</ref>
 
== Filozofija ==
{{glavni|filozofija fizike}}
 
Fizika v več pogledih izvira iz [[starogrška filozofija|starogrške filozofije]]. Od [[Tales|Talesovega]] prvega poskusa opredelitve snovi do [[Demokrit|Demokritovega]] sklepanja, da sestavljajo svet samo nespremenljivi atomi in prostor med njimi, do [[Ptolemaj|Ptolemajevega]] geocentričnega modela vesolja in Aristotelove knjige ''[[Fizika (Aristotel)|Fizika]]'' (zgodnja knjiga o fiziki v kateri poskuša analizirati in opredeliti gibanje iz filozofskega stališča), do različnih grških filozofov, ki so razvijali lastne teorije narave. Do 18. stoletja je bila fizika poznana kot filozofija narave.<ref>Walter Noll (23 Jun 2006), [http://www.math.cmu.edu/~wn0g/noll/PFNP.pdf "On the Past and Future of Natural Philosophy"] ''Journal of Elasticity'' July 2006, '''84'''(1) pp 1-11</ref>
 
Do 19. stoletja se je fizika ločila od filozofije in ostalih znanosti. Fizika se, tako kot ostale znanosti, pri opisovanju znanstvene metode opira na [[filozofija znanosti|filozofijo znanosti]].<ref name="rosenberg2006ch1">{{harvnb|Rosenberg|2006|loc=Chapter 1}}</ref> Znanstvena metoda vključuje ''[[A priori in a posteriori (filozofija)|a priori razmišljanje]]'' (neodvisno od izkustva'') ''kot tudi ''[[Empirični dokaz|a posteriori]]'' (''iz izkustva)'', ter uporablja [[Bayesovo sklepanje]] za merjenje veljavnosti dane teorije .<ref name="godfreysmith2003ch14">{{harvnb|Godfrey-Smith|2003|loc=Chapter 14: "Bayesianism and Modern Theories of Evidence"}}</ref>
 
Razvoj fizike je na eni strani odgovoril na marsikatero vprašanje zgodnjih filozofov, na drugi strani pa odprn nova vprašanja. Proučevanje filozofskih tem o fiziki, filozofije fizike, vključuje probleme kot so narava [[prostor|prostora]] in [[čas|časa]], [[determinizem]], in [[metafizika|metafizične]] nazore kot so [[empirizem]], [[naturalizem]] in [[realizem]].<ref name="godfreysmith2003ch15">{{harvnb|Godfrey-Smith|2003|loc=Chapter 15: "Empiricism, Naturalism, and Scientific Realism?"}}</ref>
 
Veliko fizikov je napisalo dela o filozofskih posledicah svojega dela, na primer [[Laplace]], ki je zagovarjal [[vzročni determinizem]],<ref name="laplace1951">{{harvnb|Laplace|1951}}</ref> in [[Erwin Schrödinger]], ki je pisal o [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]].<ref name="schroedinger1983">{{harvnb|Schrödinger|1983}}</ref><ref name="schroedinger1995">{{harvnb|Schrödinger|1995}}</ref> Matematičnega fizika [[Roger Penrose|Rogerja Penrose]] je [[Stephen Hawking]] zaradi v svojiih pogledov v knjigi ''Pot k resničnosti ''(''The Road to Reality'', 2005) imenoval [[Platonizem|platonist]]<ref name="hawkingpenrose1996p4">"I think that Roger is a Platonist at heart but he must answer for himself." {{harv|Hawking|Penrose|1996|p=4}}</ref><ref name="penrose2004">{{harvnb|Penrose|2004}}</ref>.
 
== Veje fizike ==
 
[[File:Modernapoljafizike 2.png|400px|thumb|Območja glavnih področij fizike]]
Fizika se ukvarja s snovjo in energijo. Ukvarja se z različnimi sistemi za katere so bile razvite različne teorije. V splošnem se teorije večkrat eksperimentalno testirajo, preden so sprejete kot pravilne. Te teorije se dalje aktivno raziskujejo: kot [[teorija kaosa|kaos]] znano območje klasične mehanike je na primer bilo odkrito v 20. stoletju, to je tri stoletja po originalni formulaciji [[Isaac Newton|Isaaca Newtona]] (1642–1727). Predstavljajo pomembna orodja v raziskavah bolj specializiranih tem; od fizikov se ne glede na njih specialno področje pričakuje, da so jim te teorije znane.
 
<nowiki/><nowiki/>[[Bohr-Oppenheimerjev približek|<nowiki/>]]
Spodnja razpredelnica vsebuje temeljne [[fizikalna teorija|fizikalne teorije]], skupaj z nekaj osnovnimi koncepti, ki jih vsebujejo.
{| class="wikitable"
! [[fizikalna teorija|teorija]] || glavne podteme || [[:kategorija:osnovni fizikalni koncepti|osnovni koncepti]]
|-
| [[klasična mehanika]]
| [[Newtonovi zakoni gibanja]], [[Lagrangeeva mehanika]], [[Hamiltonova mehanika]], [[kinematika]], [[statika]], [[dinamika]], [[teorija kaosa]], [[akustika]], [[dinamika fluidov]], [[mehanika kontinuov]]
| [[gostota]], [[dimenzija]], [[Splošni gravitacijski zakon|gravitacija]], [[prostor]], [[čas]], [[gibanje]], [[dolžina]], položaj, [[hitrost]], [[pospešek]], [[Galilejeva invariantnost]], [[masa]], [[gibalna količina]], [[sunek sile]], [[sila]], [[energija]], [[kotna hitrost]], [[vrtilna količina]], [[vztrajnostni moment]], [[navor]], [[ohranitveni zakon]], [[harmonični oscilator]], [[valovanje]], [[Delo (fizika)|delo]], [[moč]], [[Lagrangeeva funkcija|lagrangean]], [[Hamiltonova funkcija]], [[Tait-Bryan koti]], [[Eulerjevi koti]], [[hidravlika]]
|-
| [[elektrika in magnetizem]]
| [[elektrostatika]], [[elektrodinamika]], [[elektrika]], [[magnetizem]], [[magnetostatika]], [[Maxwellove enačbe]], [[optika]]
| [[kapacitivnost]], [[električni naboj]], [[električni tok]], [[električna prevodnost]], [[električno polje]], [[dielektričnost]], [[električni potencial]], [[električni upor]], [[elektromagnetno polje]], [[elektromagnetna indukcija]], [[elektromagnetno valovanje]], [[Gaussova ploskev]], [[magnetno polje]], [[magnetni pretok]], [[magnetni monopol]], [[magnetna permeabilnost]]
|-
| [[termodinamika ]]<nowiki/>in [[statistična mehanika]]
| [[toplotni stroj]], [[kinetična teorija]]
| [[Boltzmannova konstanta]], [[konjugirane spremenljivke (termodinamika)|konjugirane spremenljivke]], [[entalpija]], [[Entropija (klasična termodinamika)|entropija]], [[enačba stanja]], [[ekviparticijski izrek]], [[prosta energija]], [[toplota]], [[splošna plinska enačba]], [[notranja energija]], [[zakoni termodinamike]], [[Maxwellove relacije]], [[neravnotežna termodinamika|ireverzibilna sprememba]], [[Isingov mode]]<nowiki/>l, [[Akcija (fizika)|mehanska akcija]], [[statistična vsota]], [[tlak]], [[reverzibilna sprememba]], [[spontani proces]], [[veličina stanja]], [[statistični ansambel]], [[temperatura]], [[Ravnovesno stanje (fizika)|ravnovesno stanje]], [[termodinamski potencial]], [[termodinamski proces]], [[termodinamsko stanje]], [[termodinamski sistem]], [[viskoznost]], [[prostornina]], [[Delo (termodinamika)|delo]], [[zrnati material]]
|-
| [[kvantna mehanika]]
| [[krivuljni integral]], [[teorija sipanja]], [[Schrödingerjeva enačba]], [[kvantna teorija polja]], [[kvantna statistična mehanika]]
| [[Bohr-Oppenheimerjev približek|adiabatni <nowiki/>približek]], [[sevanje črnega telesa]], [[princip korespondence]], [[prosti delec]], [[Hamiltonian (kvantna mehanika)|hamiltonka]], [[Hilbertov prostor]], [[nerazločljiva delca]], [[matrična mehanika]], [[Planckova konstanta]], [[vpliv opazovalca (fizika)|vpliv opazovalca]], [[Operator (matematika)|operator]], [[kvant]], [[kvantizacija]], [[kvantna prepletenost]], [[kvantni harmonski oscilator]], [[kvantno število]], [[tunelski pojav]], [[Schrödingerjeva mačka]], [[Diracova enačba]], [[spin]], [[valovna funkcija]], [[valovanje|mehanika valovanja]], [[valovno-delčni dualizem]], [[energija ničelne točke]], [[Paulijevo izključitveno načelo]], [[Heisenbergovo načelo nedoločenosti]]
|-
| [[teorija relativnosti]]
| [[posebna teorija relativnosti]], [[splošna teorija relativnosti]], [[Einsteinove enačbe polja]]
| [[splošna kovarianca|kovarianca]], [[Einsteinova mnogoterost]], [[načelo ekvivalentnosti]], [[četverec gibalne količine]], [[vektor četverec]], [[načelo relativnosti]], [[geodetka v splošni teoriji relativnosti]], [[težnost]], [[gravitoelektromagnetizem]], [[inercialni opazovalni sistem]], [[Invarianta (fizika)|invarianta]], [[kontrakcija dolžine|skrajšanje dolžine]], [[Lorentzova mnogoterost]], [[Lorentzova transformacija]], [[E = mc²]], [[metrika]], [[diagram Minkowskega]], [[prostor Minkowskega]], [[lastna dolžina]], [[lastni čas]], [[opazovalni sistem]], [[mirovna energija]], [[mirovna masa]], [[relativnost istočasnosti]], [[prostor-čas]], [[hitrost svetlobe]], [[napetostni tenzor]], [[podaljšanje časa]], [[paradoks dvojčkov]], [[svetovnica]]
|}
 
== Glej tudi ==
 
* [[nerešeni problemi v fiziki]]
* [[seznam fizikalnih vsebin]]
 
== Opombe ==
 
{{notelist}}
 
== Sklici ==
 
{{sklici|3}}
 
== Viri ==
 
{{refbegin|2}}
* {{cite book
|last=Aaboe
|first=A.
|authorlink=Asger Aaboe
|year=1991
|title=The Cambridge Ancient History
|edition=2nd
|volume=Volume III
|chapter=Mesopotamian Mathematics, Astronomy, and Astrology
|publisher=[[Cambridge University Press]]
|isbn=978-0-521-22717-9
|ref=harv}}
* {{cite web
|last=Allen
|first=D.
|date=10 April 1997
|title=Calculus
|publisher=[[Texas A&M University]]
|url=http://www.math.tamu.edu/~dallen/history/calc1/calc1.html
|accessdate=1 April 2014
|ref=harv}}
* {{cite book
|title=Ancient Egyptian Science
|volume=Volume 2
|place=Philadelphia
|publisher=[[American Philosophical Society]]
|last=Clagett
|first=M.
|year=1995
|ref=harv}}
* {{Cite book
|last=Ben-Chaim
|first=M.
|year=2004
|title=Experimental Philosophy and the Birth of Empirical Science: Boyle, Locke and Newton
|publication-place=Aldershot
|publisher=[[Ashgate Publishing|Ashgate]]
|isbn=0-7546-4091-4
|oclc=53887772
|ref=harv}}
* {{cite journal
|last=Cho
|first=A.
|title=Higgs Boson Makes Its Debut After Decades-Long Search
|journal=Science
|pages=141–143
|volume=337
|date=13 July 2012
|doi=10.1126/science.337.6091.141
|pmid=22798574
|issue=6091
|ref=harv}}
* {{cite web
|last=DONUT
|authorlink=DONUT
|title=The Standard Model
|publisher=[[Fermilab]]
|date=29 June 2001
|url=http://www-donut.fnal.gov/web_pages/standardmodelpg/TheStandardModel.html
|accessdate=1 April 2014
|ref=harv}}
* {{cite book
|last=Godfrey-Smith
|first=P.
|year=2003
|title=Theory and Reality: An Introduction to the Philosophy of Science
|isbn=0-226-30063-3
|ref=harv}}
* {{cite book
|last=Guicciardini
|first=N.
|year=1999
|title=Reading the Principia: The Debate on Newton's Methods for Natural Philosophy from 1687 to 1736
|location=New York
|publisher=[[Cambridge University Press]]
|ref=harv}}
* {{cite book
|last1=Feynman
|first1=Richard Phillips
|author1link=Richard Phillips Feynman
|last2=Leighton
|first2=R. B.
|last3=Sands
|first3=M.
|year=1963
|title=[[The Feynman Lectures on Physics]]
|volume=1
|isbn=0-201-02116-1
|ref=harv}}
* {{cite book
|last=Maxwell
|first=J.C.
|authorlink=James Clerk Maxwell
|year=1878
|title=Matter and Motion
|url=http://books.google.com/?id=noRgWP0_UZ8C&printsec=titlepage&dq=matter+and+motion
|publisher=D. Van Nostrand
|isbn=0-486-66895-9
|ref=harv}}
* {{cite book
|last=Holzner
|first=S.
|year=2006
|title=Physics for Dummies
|url=http://www.amazon.com/gp/reader/0764554336
|publisher=[[John Wiley & Sons]]
|quote=Physics is the study of your world and the world and universe around you.
|isbn=0-470-61841-8
|ref=harv}}
* {{Cite book
|last=Krupp
|first=E.C.
|year=2003
|title=Echoes of the Ancient Skies: The Astronomy of Lost Civilizations
|publisher=[[Dover Publications]]
|isbn=0-486-42882-6
|url=http://books.google.com/books?id=7rMAJ87WTF0C
|accessdate=31 March 2014
|ref=harv}}
* {{cite book
|last=Laplace
|first=P.S.
|authorlink=Pierre-Simon Laplace
|others=Translated from the 6th French edition by Truscott, F.W. and Emory, F.L.
|year=1951
|title=A Philosophical Essay on Probabilities
|location=New York
|publisher=[[Dover Publications]]
|ref=harv}}
* {{cite book
|title=Early Greek Science: Thales to Aristotle
|last=Lloyd
|first=G.E.R.
|authorlink=G. E. R. Lloyd
|publisher=[[Chatto and Windus]]; [[W. W. Norton & Company]]
|location=London; New York
|year=1970
|isbn=0-393-00583-6
|ref=harv}}
* {{cite web
|last1=O'Connor
|first1=J.J.
|last2=Robertson
|first2=E.F.
|author2link=Edmund F. Robertson
|title=Special Relativity
|work=[[MacTutor History of Mathematics archive]]
|publisher=[[University of St Andrews]]
|date=February 1996a
|url=http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/HistTopics/Special_relativity.html
|accessdate=1 April 2014
|ref=harv}}
* {{cite book
|last=Penrose
|first=R.
|authorlink=Roger Penrose
|title=[[The Road to Reality]]
|year=2004
|isbn=0-679-45443-8
|ref=harv}}
* {{cite web
|last1=O'Connor
|first1=J.J.
|last2=Robertson
|first2=E.F.
|author2link=Edmund F. Robertson
|title=A History of Quantum Mechanics
|work=[[MacTutor History of Mathematics archive]]
|publisher=[[University of St Andrews]]
|date=May 1996b
|url=http://www-groups.dcs.st-and.ac.uk/~history/HistTopics/The_Quantum_age_begins.html
|accessdate=1 April 2014
|ref=harv}}
* {{cite book
|last=Rosenberg
|first=Alex
|title=Philosophy of Science
|publisher=[[Routledge]]
|year=2006
|isbn=0-415-34317-8
|ref=harv}}
* {{cite book
|last=Singer
|first=C.
|title=A Short History of Science to the 19th Century
|publisher=Streeter Press
|year=2008
|ref=harv}}
* {{cite book
|last=Schrödinger
|first=E.
|title=My View of the World
|publisher=Ox Bow Press
|year=1983
|isbn=0-918024-30-7
|ref=harv}}
* {{cite book
|last=Schrödinger
|first=E.
|title=The Interpretation of Quantum Mechanics
|publisher=Ox Bow Press
|year=1995
|isbn=1-881987-09-4
|ref=harv}}
* {{cite book
|last=Thurston
|first=H.
|title=Early Astronomy
|year=1994
|publisher=Springer
|ref=harv}}
* {{cite book
|last1=Young
|first1=H.D.
|last2=Freedman
|first2=R.A.
|year=2014
|edition=13th
|title=[[University Physics|Sears and Zemansky's University Physics with Modern Physics Technology Update]]
|publisher=[[Pearson Education]]
|isbn=978-1-29202-063-1
|ref=harv}}
{{refend}}
 
== Zunanje povezave ==
*
{{kategorija v Zbirki|Physics|Fizika}}
{{Wikislovar|fizika|Fizika}}
24

urejanj