Španija: Razlika med redakcijama

dodanih 7.745 zlogov ,  pred 4 leti
m
Reverted 1 edit by 89.142.234.136 (talk) to last revision by 95.87.159.159. (TW)
m (Reverted 1 edit by 89.142.234.136 (talk) to last revision by 95.87.159.159. (TW))
[[Slika:Spain Andalusia Cordoba BW 2015-10-27 12-15-09.jpg|thumb|desno|350px|Rimski most v Córdobi]]
[[Slika:Iglesia de San Pedro, Teruel, España, 2014-01-10, DD 10.JPG|250px|thumb|desno|Cerkev sv. Petra v Teruelu]]
 
Španija je bila naseljena že v paleolitiku, o čemer pričajo bogata likovna umetnost (jame Altamira, Castillo, Pindal) ter drugi arheološki ostanki. V kasnejšem obdobju so Iberski polotok naselili Iberci. Okoli leta 1200 pr. n. št. so iz severa prišli Kelti, ki so preplavili skoraj cel polotok in se zlili z domačim iberskim prebivalstvom. Okoli leta 1100pr. n. št. so Feničani in Grki tukaj osnovali svoje kolonije.
 
Med prvo in drugo Punsko vojno (med Rimljani in Kartažani), Kartažani osnujejo svoje kolonije, med katerimi so bile najvažnejše na Ibizi in v Cartageni. Po porazu Kartagine v drugi punski vojni (201. pr. n. št.), Rimljani začno postopno okupacijo polotoka, ki ga v celoti zavzamejo v naslednjih dvesto letih. V prvi fazi rimske okupacije se je domače prebivalstvo večkrat uprlo. Po smrti enega od vodij vstajnikov, Viriata (139 pr. n. št.), so bile zmage vse redkejše, odpor proti Rimljanom je slabel. Do končnega zloma pride v času cesarja Avgusta. Rimska okupacija Iberskega polotoka je dosegla višek po vzpostavitvi popolne rimske oblasti in ustanovitvijo province Hispanije. Pod rimsko oblastjo je Španija ostala vse do 5. stoletja. Prebivalci Hispanije so prevzeli rimsko kulturo, jezik in zakone, v cesarstvu pa so imeli pomembno vlogo velika.
 
V začetku 5. stoletja na prostor današnje Španije vpadejo germanska plemena Alani, Svevi in Vandali. Ta plemena so prišla iz današnje severne Nemčije, prešli skozi današnjo Francijo in prodrli na Iberski polotok. Alani so osvojili pokrajino Luzitanijo, Svevi pokrajino Galicijo, Vandali pokrajino Andaluzijo. Vandali so bili kasneje napadeni od zahodnih Gotov, zato so prešli v Afriko, kjer so osnovali vandalsko državo, ki se je obdržala do sredine 6. stoletja (zavzel jo je leta 534 bizantinski vojskovodja Belizar).
 
Ko so Vandali odšli v Afriko, so zahodni Goti leta 585 uničili tudi svevsko državo in tako zagospodarili celemu polotoku. Država zahodnih Gotov se je obdržala v Španiji do leta 711. Zahodni Goti so okoli leta 600 prevzeli katoliško vero in se s svojimi podaniki staroselci stopili v en narod — španski.
 
==== 5 španskih kraljestev ====
Leta 722 so Iberski polotok zavzeli Arabci in zrušili državo zahodnih Gotov. Arabska država je na Iberskem polotoku trajala do leta 1492. Ponovno osvajanje ozemlja izpod arabske vladavine, imenovano rekonkvista, in hkrati ponovno naseljevanje krščanskih prebivalcev je trajalo 8 stoletij, od leta 711 in do leta 1492. Dokončni razkroj arabskega imperija se je začel leta 1212, ko so kraljevine Kastilje, Navare, Aragonije in Leona združile moči ter s skupno vojsko porazile almohade v Navas de Tolosa. Kristjani so do leta 1248 uspeli zavzeti dve pomembni mesti kot sta Córdoba in Sevilla. V naslednjih desetletjih se je arabsko ozemlje omejilo na področje Granade in najjužnejšega dela španske obale. Granada je padla šele leta 1492.<gallery>
[[Slika:Battle of Las Navas de Tolosa.jpg|right|Bitka pri Navas de Tolosa]]
</gallery>
[[Slika:Battle of Las Navas de Tolosa.jpg|sličica|Bitka pri Navas de Tolosa, 1212]]
 
V drugi polovici 12. stoletja se je na Iberskem polotoku nahajalo več kraljestev, natančneje 5. Na vzhodu se je oblikovala Aragonija, na zahodu Portugalska, na severu Navara, v osrednjem delu polotoka pa še Kastilja in Leon. Izraz »pet španskih kraljestev« se je prvotno nanašalo na omenjene kraljevine, vendar se je po združitvi kraljestev Kastilje in Leona leta 1230 pridružilo še kraljestvo Granada kot zadnja arabska država na polotoku.
 
Začetek Portugalske sega v 11. stoletje. Sprva je bilo ozemlje pod oblastjo kraljestva Leon. Neodvisnost so si izborili leta 1139, ko se je Alfonz I. imenoval za kralja. Leta 1143 je Portugalska postala nedovisno kraljestvo in njena glavna naloga v rekonkvisti je bila zavzem ozemlja proti jugu iberskega polotoka, tako da je leta 1267 s pokrajino Algarve dobila današnji obseg.
 
Kastilja je bila v 9. stoletju del kraljevine Leona. V 10. stoletju si je Kastilja povečala avtonomijo in se leta 1065 odcepila od Leona. Kraljestvi Kastilje in Leona sta se po tem večkrat združili in razdružili. Dokončno se združita leta 1230 pod kraljem Fernandom III. Svetim, sinom Berenguele Kastiljske in Alfonza IX. Leonskega. V manj kot v dvajsetih letih je združeno kraljestvo postalo najbolj obširno in poseljeno območje na polotoku.
 
Kraljevina Navara se je razvila na območju prejšnje kraljevine Pamplone, ustanovljene leta 824. Po začetnem uspehu je Navara izgubila nekaj svojega ozemlja, katerega sta zavzeli kraljevini Kastilje in Aragonije. Navara se je združila z Aragonijo, ko je Sancho III. Veliki podedoval ti dve kraljevini. Po smrti Alfonza I. Aragonskega (1134) se Navarra odcepi od Aragonije in postane neodvisno kraljestvo vendar brez možnosti širitve svojega ozemlja. Znašla se je brez meje z arabskim ozemljem in ujeta med veliko bolj mogočnima kraljestvoma Kastilje in Aragonije.
 
Prvi kralj Aragonskega kraljestva je bil Alfonz II. in njegova poglavitna naloga je bilo nadaljevanje osvajanja ozemlja izpod arabcev. Do leta 1171 je osvojil ozemlje vse do mesta Teruel in s tem je kraljestvo doseglo svoj največji obseg. Po smrti ga je nasledil njegov sin Peter II. Aragonski. Sodeloval je v bitki pri Navas de Tolosa in pomagal pregnati almohade, vendar njegov primarni cilj je bil širitev ozemlja Aragonije proti jugu Francije.
[[Slika:Reino Nazarí de Granada.png|levo|sličica|Granadski emirat]]
Na jugu iberskega polotoka je ostalo zadnje arabsko ozemlje, ki mu je vladala dinastija Nasridov.  Po veliki krščanski ofenzivi v letih 1228-1248 je bil Granadski emirat vse, kar je ostalo od starega Al Andaluza. Nekatera osvojena utrjena mesta, na primer Murcia, Jaén in Niebla, so bila naslednjih nekaj let krščanske tributarne posesti, v 1260. letih pa so večino mest priključili h krščanskim kraljestvom.
 
Leta 1469 se je aragonski kralj Ferdinand poročil z naslednico kastiljske kraljevske krone Izabelo in tako sta se državi Aragonija in Kastilja združili v kraljevino Španijo. Ferdinand in Izabela sta začela boj proti Arabcem (Mavrom) in po desetletni vojni zavzela celotno njihovo ozemlje. Leta 1492. so Španci osvojili tudi arabsko glavno mesto Granado. Arabci so Španijo zapustili in ta je napredovala ter postala ena od najmogočnejših evropskih držav.
 
Z odkritjem novih dežel v Ameriki, je Španija v času kralja Ferdinanda Katoliškega in kraljice Izabele ustvarila temelje svoji moči, veličini in kolonialnemu gospostvu.
 
=== Odkritje Amerike ===
Z [[bruto domači proizvod|bruto domačim proizvodom]] okoli 1.280.000 milijard € (2014)<ref name="IMF">{{navedi splet|url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2015/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=47&pr.y=15&sy=2014&ey=2014&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=512%2C668%2C914%2C672%2C612%2C946%2C614%2C137%2C311%2C962%2C213%2C674%2C911%2C676%2C193%2C548%2C122%2C556%2C912%2C678%2C313%2C181%2C419%2C867%2C513%2C682%2C316%2C684%2C913%2C273%2C124%2C868%2C339%2C921%2C638%2C948%2C514%2C943%2C218%2C686%2C963%2C688%2C616%2C518%2C223%2C728%2C516%2C558%2C918%2C138%2C748%2C196%2C618%2C278%2C624%2C692%2C522%2C694%2C622%2C142%2C156%2C449%2C626%2C564%2C628%2C565%2C228%2C283%2C924%2C853%2C233%2C288%2C632%2C293%2C636%2C566%2C634%2C964%2C238%2C182%2C662%2C453%2C960%2C968%2C423%2C922%2C935%2C714%2C128%2C862%2C611%2C135%2C321%2C716%2C243%2C456%2C248%2C722%2C469%2C942%2C253%2C718%2C642%2C724%2C643%2C576%2C939%2C936%2C644%2C961%2C819%2C813%2C172%2C199%2C132%2C733%2C646%2C184%2C648%2C524%2C915%2C361%2C134%2C362%2C652%2C364%2C174%2C732%2C328%2C366%2C258%2C734%2C656%2C144%2C654%2C146%2C336%2C463%2C263%2C528%2C268%2C923%2C532%2C738%2C944%2C578%2C176%2C537%2C534%2C742%2C536%2C866%2C429%2C369%2C433%2C744%2C178%2C186%2C436%2C925%2C136%2C869%2C343%2C746%2C158%2C926%2C439%2C466%2C916%2C112%2C664%2C111%2C826%2C298%2C542%2C927%2C967%2C846%2C443%2C299%2C917%2C582%2C544%2C474%2C941%2C754%2C446%2C698%2C666&s=NGDPD&grp=0&a=|title=World Economic Outlook Database, April 2015|date=|accessdate=11.12.2015|publisher=[[Mednarodni denarni sklad]]}}</ref><ref name="SB">{{navedi splet| url=http://databank.worldbank.org/data/download/GDP.pdf|title=GDP (current US$)|publisher=[[Svetovna banka]]|work=World Development Indicators|accessdate=11.12.2015}}</ref> in njegovim porastom 3,1 % (2015)<ref>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/np/sec/pr/2015/pr15378.htm|title=Spain: Maintaining the Strong Growth Momentum|accessdate=11.12.2015|date=14.8.2015|publisher=[[Mednarodni denarni sklad]]}}</ref> je špansko gospodarstvo eno od vodilnih v Evropi. Po klasifikaciji [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] (IMF) je Španija štirinajsta gospodarska sila sveta.<ref name="IMF"/><ref name="SB"/>
 
Španska industrija je razvita in tehnološko napredna. V zadnjih nekaj letih rastejo tehnolotehnološki parki. Glavni industrijski proizvodi so tekstil in konfekcija, prehrambeni proizvodi, kovine in proizvodi iz kovin, avtomobili in ladjedelništvo.
 
Kmetijstvo sloni na proizvodnji agrumov, riža, sadja, zelenjave, oljk in grozdja. Španija je znana po proizvodnji plute. Z rudami je najbogatejša država južne Evrope.
 
Ena od glavnih gospodarskih panog je turizem. Podnebje Španije, njena geografska lokacija, priljubljene obale, raznolika pokrajina, zgodovinska zapuščina, živahna kulturna dejavnost in odlična infrastruktura, je povzdignila Španijo med največje na svetu po mednarodni turistični industriji. V zadnjih petih desetletjih, je mednarodni [[turizem v Španiji]] zrasel in postal drugi največji na svetu v smislu porabe, vreden približno 40 milijard evrov ali približno 5% BDP v letu 2006.<ref name="guru">{{cite web|url=http://www.theglobalguru.com/article.php?id=60&offer=GURU001|title=Global Guru {{pipe}} analysis|accessdate=13 August 2008|publisher=The Global Guru}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bde.es/informes/be/boleco/coye.pdf|format=PDF|publisher=[[Bank of Spain]]|title=Economic report|accessdate=13 August 2008}}{{dead link|date=August 2014}}</ref>
 
=== Promet ===
24

urejanj