Postojna: Razlika med redakcijama

odstranjenih 13 zlogov ,  pred 4 leti
Redakcija 4705411 uporabnika 193.77.90.88 (pogovor) razveljavljena
(Redakcija 4705411 uporabnika 193.77.90.88 (pogovor) razveljavljena)
V bližini je znamenita paleolitska postojanka [[Betalov spodmol]]. Iz rimskega časa sta znana utrdba na Soviču in rimske najdbe ob trasi avtoceste. Staro jedro naselja [[Majlont]], je nastalo pod hribom Sovičem (677m), kjer so še ohranjene ruševine srednjeveškega gradu. Kraj je dobil ime po [[belorepec|belorepcu]] ali postojni (''[[Haliaeetus albicilla]]''), ki je gnezdil na bližnjem Soviču; zato je ta motiv tudi v postojnskem grbu. Postojna se prvič omenja leta 1226, kot trg pa leta 1432. V 16. stoletju so do sem večkrat prišli Turki. V času furmanstva se je naselje razširilo ob sedanjih Tržaški in Ljubljanski cest, po zgraditvi železnice leta 1857 pa tudi proti železniški postaji. Ko je leta 1689 pogorel grad na Soviču, je tam, kjer je danes [[Titov trg]], zrasla Spodnja graščina. V njej je bilo dolgo sodišče, zdaj pa je tam Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. Leta 1810 je kraj dobil gimnazijo, leta 1851 pa tiskarno, ki jo je odkupil [[Maks Šeber]]. Leta 1909 je Postojna postala mesto. Zaradi ugodne prometne lege, lege ob nekdanji jugoslovansko-italijanski meji in turizma je postala pomembno pokrajinsko središče. Hitro rast je doživela med svetovnima vojnama, ko je spadala k Italiji. Italijani so na zgornjem koncu mesta zgradili vojašnice. Po 2. svetovni vojni se je mesto z velikimi stanovanjskimi bloki razširilo predvsem proti vzhodu v Kidričevo naselje na Kremenco. Širjenje se je tu ustavilo ob avtocesti [[Ljubljana]]-[[Razdrto]].
 
== Geografija == oziroma veda
 
[[File:Postojna Caves.jpg|thumb|right|280px|Postojnska jama]]
Mesto leži na stiku apnenca in fliša. [[Fliš]] je omejen na dno Pivške kotline. Vode, ki tečejo po njem, se izlivajo v reko Nanoščico, sem pa z Zgornje Pivke priteče tudi reka Pivka. Oba vodotoka se združita in kot [[Pivka]] pod Postojno ponikneta v znameniti, za množičen obisk urejeni Postojnski jami. Podzemnemu toku je mogoče slediti še v Črni in Pivki jami, potem pa [[voda]] skozi neprehodne sifone odteka v Planinsko jamo.
24

urejanj