Gruzija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Brez povzetka urejanja
Vrstica 65:
H Gruziji uradno spadata še [[avtonomna pokrajina|avtonomni pokrajini]] [[Južna Osetija]] in [[Abhazija]], vendar Tbilisi nima nadzora nad njima. Podobno napete razmere so tudi v tretji avtonomni pokrajini [[Adžarija|Adžariji]], ki zaenkrat še priznava oblast Tbilisija.
 
Ozemlje današnje Gruzije je bilo poseljeno že v [[paleolitik|stari kameni dobi]]. V [[antika|antiki]] sta nastali državi [[Kohlida]] in [[Iberija]], ki sta predstavljali temelje gruzinske kulture in državnosti. Gruzija je že v 3. stol. prevzela [[krščanstvo]], leta [[1008]] pa je bila združena v enotno monarhijo. Država je doživljala obdobja razcveta in nazadovanja, dokler je niso v 16. stol. razdelili na več manjših političnih entitet. [[Carska Rusija]] je priključila ozemlje med letoma 1801 toin 1866. Po oktobrski revoluciji je nastala kratko živeča [[Demokratična republika Gruzija]] (1918-1921), ki jo je [[rdeča armada]] zatem priključila k [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Neodvisnost je spet dobila leta 1991, po obdobju kaosa, gospodarski krizi in državljanski vojni so se razmere konec devetdesetih let umirile. Po žametni [[revolucija vrtnic|revoluciji vrtnic]] leta 2003 je Gruzija dobila prozahodno usmerjeno reformistično vlado, katere cilji so vključitev v zvezo [[NATO]] ter vrnitev separatističnih regij nazaj pod centralno oblast. Zaradi teh ciljev so se v zadnjem času poslabšali odnosi Gruzije z [[Rusija|Rusijo]].
 
Gruzija je zelo raznolika dežela. Podnebje prehaja od alpskega na Kavkazu do subtropskega ob črnomorski obali. [[Vinogradništvo]], ki še zdaj predstavlja pomemben del gospodarstva, je prisotno že od prazgodovine. Zaradi strateške lege je Gruzija zanimiva tudi za evrazijske energetske projekte.