Arnold Schönberg: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
rvv |
|||
Vrstica 15:
|Notable_instruments =
}}
Schönberg je najbolj poznan kot pionir med skladatelji, ki so ustvarjali [[atonalnost|atonalno]] in [[serialna glasba|serialno glasbo]]. Pomemben je tudi kot glasbeni teoretik in vpliven glasbeni pedagog.
==
Schönberg je bil v veliki meri [[samouk]], glasbeno se je izobraževal le pri skladatelju [[Alexander von Zemlinsky|Alexandru Zemlinskem]], ki je kasneje postal njegov [[svak]]. Pri dvajsetih letih se je preživljal kot [[orkestracija|orkestrator]] [[opereta|operet]], »zase« pa je komponiral slušno zahtevnejše skladbe, kot je npr. [[godala|godalni]] [[sekstet]] ''Ožarjena noč'' (''Verklärte Nacht'') iz leta [[1899]]. To delo je kasneje v orkestrirani verziji postalo eno njegovih najbolj priljubljenih. Najvidnejša avstrijska skladatelja takratnega časa, [[Richard Strauss]] in [[Gustav Mahler]] sta mu bila naklonjena.
Poleti leta 1908, ko ga je zapustila žena Matilda in odšla z mladim avstrijskim [[slikar]]jem, [[Richard Gerstl|Richardom Gerstlom]], je skladatelj spremenil svoj komponistični slog. Med ženino odsotnostjo je napisal skladbo ''Nasloniš se ob svileno blazino'' (''Du lehnest wider eine Silberweide''), ki je bila prvo delo brez [[tonalnost|tonalne]] osnove.
Kasneje je začel z [[dodekafonija|dodekafonskim]] postopkom kompozicije, ki je kasneje prerasel v serializem. To tehniko so prevzeli mnogi njegovi študenti, ki so sestavljali t. i. [[Druga dunajska šola|Drugo dunajsko šolo]], predvsem [[Anton Webern]], [[Alban Berg]] in [[Hanns Eisler]]. Kot pedagog in teoretik je Schönberg analiziral in prekomponiral mnogo del [[klasicistična glasba|klasicističnih]] skladateljev, posebno [[Bach]]a, [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozarta]], [[Ludwig van Beethoven|Beethovna]] in [[Johannes Brahms|Brahmsa]]. Izdal je več teoretskih knjig, najbolj znana je ''Harmonirlehre'' (Teorija haronije).
Leta [[1933]] je zaradi razcveta [[nacizem|nacizma]] emigriral v [[Pariz]] in kasneje v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Rojen kot [[Jud]] je leta [[1898]] sprejel [[Luteranci|Luteransko vero]], leta 1933 pa ponovno judovsko. V ZDA je kratek čas poučeval na konservatoriju Malkin v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]], kasneje pa še na Univerzi južne Kalifornije in na Kalifornijski univerzi v [[Los Angeles]]u. V tem obdobju je ustvaril mnogo pomembnih del, kot so: ''violinski koncert'', op. 36 (1934/36), ''Kol Nidrei'', op. 39, za zbor in orkester (1938), ''[[Oda Napoleonu (Schoenberg)|Odo Napoleonu]]'', op. 41 (1942), ''klavirski koncert'', op. 42 (1942) in svoj spomenik žrtvam [[holokavst]]a, ''Preživeli iz Varšave'', op. 46 (1947). Opere Mojzes in Aron ni uspel dokončati (1932/33); to je bilo eno prvih del te vrste, napisano izključno v 12-tonski tehniki. Leta [[1944]] je dobil ameriško [[državljanstvo]].
Schoenberg je bil tudi slikar s precejšnjo mero individualne slogovne razpoznavnosti. Njegove slike so tehnično in programsko dovolj dobre, da jih razstavljajo ob slikah [[Franz Marc|Franza Marca]] ali [[Vasilij Kandinsky|Vasilija Kandinskega]]. Bil je tudi pisec pesmi in iger, poleg glasbenih esejev pa je pisal tudi o politiki in o socialnem (zgodovinskem) statusu judov.
== Numerološka organizacija kompozicij Arnolda Schönberga ==
| |||