Soška fronta: Razlika med redakcijama

Italijani so se 20. maja 1882 pridružili [[dvozveza|obrambnemu sporazumu]] med Avstro-Ogrsko in Nemčijo in tako je nastal [[trojni sporazum]]. Kljub temu [[Italija]] ni želela vstopiti v prvo svetovno vojno na strani [[centralne sile|centralnih sil]], ampak se je dogovarjala tako s centralnimi silami kot tudi z [[antanta|antanto]]. Na koncu so se Italijani odločili za vstop v vojno na strani [[Francija|Francije]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in [[Rusija|Rusije]], saj so jih gnale predvsem ozemeljske težnje po slovenskem ozemlju. Države antante ali »srčne zveze« so namreč Italiji ob morebitnem vstopu v vojno obljubile velik del ozemlja, ki je tedaj pripadal Avstro-Ogrski, a bil večinsko poseljen s Slovenci. 23. maja 1915 je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski. Ta je svoje vojake umaknila z meje z Italijo in jih razporedila na obrambno črto na levem bregu [[Soča|Soče]], kjer so čakali na italijanski napad.

 

Fronta je potekala v dolžini [[1 E4 m|90 km]] v zahodnem [[Slovenija|slovenskem]] [[visokogorje|visokogorskem]] svetu, v dolini reke [[Soča|Soče]] in na kraških [[planota]]h. Soška fronta je bila zaradi neugodnega terena ena najtežjih bitk v prvi svetovni vojni, na [[kras]]u kjer je primanjkovalo [[voda|vode]] so vojaki pili celo lastni [[urin]]. Bila je bojišče med kraljevino Italijo (bojevala se je na strani antante) in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] (centralne sile). Na strani Avstro-Ogrske so se bojevali skoraj vsi narodi te večnacionalne monarhije: [[Nemci]], [[Madžari]], [[Italijani]], [[Slovenci]], [[Hrvatje]], [[Srbi]], [[Bošnjaki]], [[Čehi]], ...