Ludwig Quidde: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m added Category:Pacifisti using HotCat |
m pp |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
'''Ludwig Quidde''', [[Nemci|nemški]] [[pacifist]] in [[politik]], [[nobelovec]], * [[23. marec]] [[1858]], [[Bremen]], [[
<div>Dolgoletni nemški politik je najbolj znan po odločni kritiki nemškega cesarja [[Viljem II. Nemški|Wilhelm II]]. Leta 1927 je prejel [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir.]]</div>
Quidde je rojen v bogato meščansko družino v mestu [[Bremen]]. Že mlad je družbeno aktiven, bere zgodovino in je član nemškega mirovnega društva. Že mlad je tudi nasprotoval Bismarckovi politiki. Leta 1881 doktorira v univerzi v [[Univerza v Göttingenu|Göttingen]]<nowiki/>u. Leta 1894 Quidde objavi 17 strani dolg pamflet zgodovinske narave o rimskem cesarju Kaliguli (Kaligula: Študija o imperialni norosti). Podrobni in utemeljeni zgodovinopisni pamflet o rimskem cesarju je pomembno implicitno namigoval na vzporednice z nemškim cesarjem Wilhelmom II., ki ga je tako obtožil megalomanije. Quidde je vztrajal, da je pamflet objavljen pod njegovim lastnim imenom. Ko je v reviji nekdo pokazal na tedaj ne še očitne vzporednice vidne s pamfleta, je to pomenilo konec akademske kariere zgodovinarja. Po slabšalnih opombah glede novih medaljv čast [[Viljem I. Nemški|Willhelmu I. Nemškem]] (cesarju od 1871 - 1888) je bil kazensko obravnavan in obsojen na trimesečno zaporno kazen.▼
== Življenje ==
Po koncu prve svetovne vojne je Quidde, kot večina Nemcev, glasno nasprotoval Versajski mirovni pogodbi, a predvsem v podporo predsedniku Wilsonu, da tako ostri pogoji in visoke reparacije pomenijo lahko le odlog nove vojne.▼
▲Quidde je rojen v bogato meščansko družino v severnonemškem mestu [[Bremen]]. Že mlad je družbeno aktiven, bere zgodovino in je član nemškega mirovnega društva. Že mlad je tudi nasprotoval Bismarckovi politiki. Leta 1881 doktorira v univerzi v [[Univerza v Göttingenu|Göttingen]]<nowiki/>u. Leta 1894 Quidde objavi 17 strani dolg pamflet zgodovinske narave o rimskem cesarju Kaliguli (Kaligula: Študija o imperialni norosti). Podrobni in utemeljeni zgodovinopisni pamflet o rimskem cesarju je pomembno implicitno namigoval na vzporednice z nemškim cesarjem Wilhelmom II., ki ga je tako obtožil megalomanije. Quidde je vztrajal, da je pamflet objavljen pod njegovim lastnim imenom. Ko je v reviji nekdo pokazal na tedaj ne še očitne vzporednice vidne s pamfleta, je to pomenilo konec akademske kariere zgodovinarja. Po slabšalnih opombah glede novih medaljv čast [[Viljem I. Nemški|Willhelmu I. Nemškem]] (cesarju od 1871 - 1888) je bil kazensko obravnavan in obsojen na trimesečno zaporno kazen.
▲Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je Quidde, kot večina Nemcev, glasno nasprotoval Versajski mirovni pogodbi, a predvsem v podporo predsedniku Wilsonu, da tako ostri pogoji in visoke reparacije pomenijo lahko le odlog do nove vojne.
: ''Ponižan, raztrgan in krvav Nemški narod, obsojen na gospodarsko revščino, bi bil stalna nevarnost za svetovni mir. Nemški narod, katerega neodtuljive pravice in eksistenčni pogoji so zaščiteni, bi bil močan steber za isti svetovni mir.''
: ''Kdor je danes na oblasti, misli naj preko današnjega dne in nad premisli prihodnost človeštva. Odgovornost je ogromna. Nekaj res novega se lahko zdaj uredi za blagoslov vseh ljudi. Kratkovidna zloraba današnje moči lahko pokvari vse.''
Vrstica 14 ⟶ 17:
Ludwig Quidde je umrl v Švici leta 1941 pri 82.letih.
==
('''[[Angleščina]]''')
* [http://www.webcitation.org/query?url=http://www.geocities.com/peace_888grom/quidde-lecture.html&date=2009-10-26+00:20:37 Ludwig Quidde – Nobel Lecture] (angleščina)
* [http://nobelprize.org/peace/laureates/1927/quidde-bio.html
{{Nobel Peace Prize}}
| |||