Friedrich Nietzsche: Razlika med redakcijama

posmrtnim življenjem. Skozi njega spozna, da lahko posameznikova edinstvenost vodi do njegove prevlade nad družbenim, kulturnim in moralnim obstojem. Nietzsche je sicer bil vzgojen v luteranskem duhu, a ga je vera razočarala in je postal ateist. Njegovi radikalni pogledi na objektivizem in resnico so že dolgo predmet debate v filozofskih krogih takoin zato ostaja njegov vpliv ostajaskozi ves čas močno prisoten skozi. Zadnje čase filozofi uporabljajo njegove teorije za razlago humanizma in trans humanizma.

Do leta 1866 je bil kar dobro načitan. Prebiral je namreč vrsto sodobnikov in velikih mislecev kot so Kant, Darwin, četudi se ni vedno strinjal z njimi... Leta 1867 se je prostovoljno pridružil pruski konjenici pri Naumburgu. Bil je eden najboljših jezdecev v svoji enoti. Poškodba, leta 1868, mu je natrgala mišice, kar mu je za osem mesecev onemogočilo hojo, zato se je zopet posvetil študijem in se leto kasneje je prvič sestal z Richardom Wagnerjem, ki je imel velik vpliv na njegova razmišljanja.

Star komaj 24 let je postal profesor klasične filogije v Baslu v Švici navkljub temu, da ni imel niti diplome še manj pa licenco za poučevanje. Ponudba je prišla, ko je Nietzsche razmišljal, da bi opustil filogijo, ain je ponudbo vseenojo sprejel. Nietzsche je še do danes eden od najmlajših profesorjev klasike. Pred selitvijo se je odpovedal pruskemu državljanstvu in ostal brez državljanstva do konca življenja. Navkljub temu je Nietzsche služil pruski vojski med Francosko-prusko vojno. V njegovem kratkem službovanju se je nagledal vojnih grozot. Med vojno so ga pestile razne infekcije med drugim tudi sifilis. Po vrnitvi v Basel je lahko z distanco opazoval združitev Nemčije pod Ottom von Bismarkom. Leta 1872 je objavil svojo prvo knjigo rojstvo tragedije. Njegovo delo ni bilo sprejeto s pretiranim intuziazmom saj je zavračal klasične metode ter jih nadomeščal z bolj špekulativnimi. Po nekaj interpretacijah je delo začelo pridobivati nekaj interesa in sicer negativnega. Začela se je debata kontemporarnih filogistov. Delo ga je diskreditiralo in mu je onemogočilo napredovanja.

Zahvaljujoč svoji pokojnini in finančni pomoči prijateljev je Nietzsche pogosto potoval z namenom , da bi našel klimo, ki bi bila bolj blaga za njegovo zdravje. Leta 1889 je delal kot neodvisni avtor in kritik. Veliko poletij je preživel blizu St. Moritza v Švici svoje zime pa je preživel Genoirapallu in Torinu v Italiji in francoski Nici. Ko je Francija zasedla Tunizijo leta 1881 se je odločil, da bo odpotoval v Tunizijo, da bi videl Evropo iz drugega pogleda, vendar je kasneje zaradi slabega zdravja to idejo opustil. Nietzsche se je občasno vračal v Naumburg, da bi videl svojo družino s katero je prav v tem času prihajal do pogostih nesoglasij . Ko je bil v Genoi je moral zaradi slabega vida poskusiti nove načine pisateljevanja. Poizkusil je pisalni stroj in tako imenovano Hansenovo pisalno žoga na koncu pa sta njegova študenta Heinrich Koseiltz in Peter Gast postala njegova osebna tajnika. Nietzsche je najtesneje sodeloval z Gastom saj je najbolje znal razbrati njegov grozen rokopis. Postala sta tudi tesna prijatelja in Gast je bil eden redkih, ki je smel Nietzscheja odprto kritizirati. V tem obdobju od leta 1879-1888 je Nietzsche vsako leto objavil vsaj eno pomembno knjigo. Leta 1888 je bilo njegovo zadnje leto, ko je pisal. To leto je objavil oziroma zaključil pet knjig. Leta 1882 je Nietzsche sklenil veliko pomembnih prijateljstev med drugim je spoznal tudi Louandreas Salome, ki bo kasneje postala ena njegovih najboljših učenk in tudi njegov ljubezenski interes. Nietzsche in Salome sta skupaj preživela poletje z njegovo sestro. Nietzsche ni imel Salome za enakopravno, ampak za nadarjeno učenko. Salome je večkrat rekla, da jo je Nietzsche zaprosil za roko, vendar je resničnost te trditve vprašljiva. Med zimo leta 1882 je Nietzsche prekinil svojo zvezo z Salome in se skregal s svojo družino tako, da je zimo preživel v Rapallu. Tam je napisal »Tako je govoril Zaratustra« v samo desetih dnevih. Tega leta je bil na visokih odmerkih opija, ampak je kljub temu imel še vedno težave s spanjem. Naslednje leto je bival v Nici in si je kar sam pisal recepte za močna pomirjevala, medtem je prekinil svoje filozofske vezi Schopenhauerjem (govorimo o navezi za njegova dela) in ko je prekinil veliko prijateljskih vezi je bil skoraj brez prijateljev. Njegova dela pa niso več doživljala uspeha kot nekoč. Zaratustra so natisnili v samo štiridesetih izvodih in ga poslali le nekaj Nietzschejevim najbližjim prijateljem. Leta 1883 so zavrnili njegovo prošnjo, da bi poučeval v na univerzi Leipzigu. Spoznal je, da zaradi njegove naravnanosti proti krščanstvu in bogu, ki ga je izrazil v Zaratustri ne bo nikoli več dobil službe v nemško govorečem svetu. Leta 1886 se je njegova sestra Elizabeta poročila z antisemetistom Dermhartom Fosterjem in z njim odpotovala v Paragvaj, da bi ustanovila novo Germanijo nemško kolonijo. Nietzscheju se je zdel ta načrt zelo smešen, kar je še poglobilo spor, ki je bil med njima. Vendar pa vez nikoli nista popolnoma prekinila. Videla sta se šele, ko je Nietzsche doživel kolaps zaradi bolezni, ki mu je onemogočila kakršno koli daljše ustvarjanje. Leta 1887 je Nietzsche spoznal Dostojevskega s katerim se je nemudoma spoprijateljil. Imela sta nekaj skupnih pogledov na človeštvo, ki se izražajo »V zločinu in kazni« Fyorda Dostojevskega. Kazalo je da se njegovo zdravje izboljšuje, zato je poleti 1888 dobil nov zanos. Jeseni leta 1888 pa so njegova dela in pisma poudarjala večjo težo njegove usode. Na 44. rojstni dan, ko je napisal »Somrak idolov« in »Anarhista« se je odločil, da bo napisal še avtobiografijo ECCEHOMO.

Nietzsche je bil zavzet determinist in oboževalec pred sokratske Grčije. Prav tako je na nek način želel obuditi sofistični nauk Homo mensura, ki ga je Platon neuspešno (po njegovem mnenju) hotel ovreči. Bazirano na Newtonovi teoriji o neskončnosti časa in prostora, je verjel v neskončno obstojnost našega vesolja. Nasprotoval je Darwinovi teoriji o naravni selekciji, saj se ni vpadalsovpadala z njegovo voljo do moči, vendarampak zgovori voljoo volji do preživetapreživetja.