Oslovski kašelj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mxrunner (pogovor | prispevki)
/
Mxrunner (pogovor | prispevki)
m Dopolnitev izgubljenega.
Vrstica 16:
'''Oslóvski kášelj''' ('''pertúsis''') je zelo [[nalezljiva bolezen]], ki jo povzroča [[gramnegativna bakterija]] ''[[Bordetella pertussis]]''. Bolezen je dobila ime po značilnem globokem vdihu, podobnem oslovskemu riganju, ki sledi napadom [[kašelj|kašlja]]. ''[[Bordetella parapertussis|Bordetella parapertusis]]'' povzroča oslovskemu kašlju podobno bolezen, ki pa je blažje oblike.<ref>{{cite book | author = Finger H, von Koenig CHW | title = Bordetella–Clinical Manifestations. ''In:'' Barron's Medical Microbiology ''(Barron S ''et al'', eds.)| edition = 4th ed. | publisher = Univ of Texas Medical Branch | year = 1996 | url = http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/bv.fcgi?rid=mmed.section.1694 | id = ISBN 0-9631172-1-1 }}</ref> Kašelj lahko traja 10 ali več tednov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cdc.gov/pertussis/fast-facts.html|title=Pertussis (Whooping Cough) Fast Facts|date=|accessdate=23. september 2016 |website=cdc.gov|publisher=|last=|first=}}</ref>
 
Po svetu se letno okuži okoli 16 milijonov ljudi; umre jih okoli 61.000. 0.,5% okuženih otrok pod enim letom umre.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cdc.gov/pertussis/about/complications.html|title=Pertussis (Whooping Cough) Complications|date=|accessdate=23. september 2016 |website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Oslovski kašelj je ena najpogostejših bolezni v svetu, ki se sicer dajo preprečiti s [[cepivo]]m. V razvitem svetu že več desetletij poteka obvezno cepljenje otrok s cepivom [[DiTePer]] (proti [[davica|davici]], [[tetanus]]u in oslovskemu kašlju). Priporočen začetek imunizacije je med šestim in osmih tednom starosti, kjer se v prvih dveh letih aplicirajo štiri doze.<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.who.int/wer/2013/wer8930.pdf?ua=1|title=Revised guidance on the choice of pertussis vaccines: July 2014 |last=|first=|date= julij 2014|journal=Wkly Epidemiol Rec|accessdate=}}</ref> Cepivo skozi čas izgubi moč zato se priporoča [[poživitveni odmerek]] za starejše otroke in odrasle.<ref>{{Navedi revijo|url=|title=Pertussis vaccines: WHO position paper.|last=|first=|date=1. oktober 2010|journal=Wkly Epidemiol Rec|accessdate=|issue=40|series=85|pages=385-400}}</ref> Antibiotiki se uporabni pri tistih, ki bolezen že imajo in če se ti aplicirajo največ tri tedne po pojavi simptomov. Po treh tednih izgubijo funkcijo in se izkažejo za učinkovite le pri zelo majhnem odstotku ljudi. Pri otrocih, mlajših od enega leta in pri nosečnicah se lahko uporabijo tudi do šest tednov po okužbi. Uporabljajo se [[eritromicin]], [[azitromicin]], [[klaritromicin]] in drugi.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.cdc.gov/pertussis/clinical/treatment.html|title=Pertussis (Whooping Cough) Treatment|date=|accessdate= 23. september 2016|website=cdc.gov|publisher=|last=|first=}}</ref> Pri večini otrok pod enim letom starosti je potrebna hospitalizacija.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.cdc.gov/pertussis/about/signs-symptoms.html|title=Pertussis (Whooping Cough) Signs & Symptoms|date=|accessdate= 23. september 2016|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
 
Odtlej je [[obolevnost]] bistveno nižja, še vedno pa se pojavlja v nerazvitem svetu, kjer ni sistematičnega cepljenja. Obolevajo zlasti otroci, ki niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolnoma – za ustrezno zaščito so potrebni trije odmerki cepiva. Možen je tudi pojav pri cepljenih, vendar so simptomi mnogo blažji.<ref name=":1" /> Okuženi ljudje so kužni do tri tedne po nastanku simptomov. Kužnost se preneha po petih dneh od prejetja antibiotikov.<ref name=":0" />
Vrstica 23:
Po sedmih do desetih dneh [[inkubacijska doba|inkubacijske dobe]] se pri dojenčkih in manjših otrocih bolezen začne kazati z blažjimi simptomi infekcije dihal (kašelj, [[kihanje]], [[nahod]]); govorimo o tako imenovanem kataralnem stadiju. Po enem do dveh tednih se začnejo napadi kašlja, ki jim sledi značilen globok vdih, ki se konča z riganju podobnim zvokom - paroksizmalni stadij. Krčevit kašelj lahko povzroči tudi [[bruhanje]], zlom reber in močno utrujenost. V hudih primerih se zaradi pogostega bruhanja pojavi [[nedohranjenost]] in [[izsušitev]]. Krči se lahko poleg kašlja sprožijo tudi ob [[zehanje|zehanju]], [[smeh]]u, kričanju. Krči počasi jenjajo tekom stadija okrevanja, in sicer po enem do dveh mesecih.
 
Zapleti, ki se lahko pojavijo, so [[pljučnica]], [[encefalitis]], [[pljučna hipertenzija]], subkonjuktivalna krvavitev, urinska inkontinenca, hernija in disekcija vratne aorte ter sekundarne okužbe. Ob izjemno močnem kašlju je možno tudi pretrganje aorte, kar vodi v [[Pnevmotoraks|pnevmotoraks.]]<ref name=Mattoo_2005>{{cite journal | author=Mattoo S, Cherry JD | title=Molecular pathogenesis, epidemiology, and clinical manifestations of respiratory infections due to ''Bordetella pertussis'' and other ''Bordetella'' subspecies | journal=Clin Microbiol Rev | year=2005 | pages=326–82 | volume=18 | issue=2 | pmid = 15831828 | doi=10.1128/CMR.18.2.326-382.2005}}</ref>
 
== Prenašanje ==
Vrstica 29:
 
== Diagnosticiranje ==
Ponavadi se pri diagnosticiranju opravi celotna [[krvna slika]], skupaj z [[Limfocitoza|limfocitozo]], ki je lahko pokazatelj okužbe. Diagnoza se postavi z odvzemom brisa iz nosu in grla. Metode za laboratorijsko diagnosticiranje oslovskega kašlja so:
* [[verižna reakcija s polimerazo]],
* [[imunofluorescenčni test]],
* [[serološki test]]i.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cdc.gov/pertussis/clinical/diagnostic-testing/specimen-collection.html|title=Pertussis (Whooping Cough) Specimen Collection|date=|accessdate= 23. september 2016|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
 
* [[serološki test]]i.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cdc.gov/pertussis/clinical/diagnostic-testing/specimen-collection.html|title=Pertussis (Whooping Cough) Specimen Collection|date=|accessdate= 23. september 2016|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
== Preventiva ==
Serološki testi se lahko tudi uporabijo pri odraslih in adolescentih, ki so okuženi že več tednov z namenom določitve števila protiteles proti toksinu oslovskega kašlja in s tem ocenitvijo kužnosti in potenciala nadaljnega širjenja okužbe.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.eurodiagnostica.com/index.php?headId=4&pageId=4&langId=1&diseaseId=8#nr1-tab|title=Pertussis|date=|accessdate=24 September 2016|website=Euro Diagnostica|publisher=Euro Dignostica AB|last=|first=}}</ref>
 
Simptomatsko podobno. a blažjo bolezen povzroča bakterija [[Bordetella parapertussis|B. parapertussis]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Bordetella–Clinical Manifestations. In: Barron's Medical Microbiology|last=Finger|first=H|publisher=Univ of Texas Medical Branch|year=1996|isbn=0-9631172-1-1|location=|page=|cobiss=}}</ref>
 
== Preventiva ==
 
Primarna metoda preprečitve okužbe z oslovskim kašljem je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]]. Kljub temu se preventivni [[Antibiotik|antibiotiki]] uporabljajp za rizične skupine, ki so izpostavljeni okužbi in imajo veliko verjetnost nastank hujše oblike bolezni - npr. [[Dojenček|dojenčki]].<ref>{{Navedi revijo|url=|title=Update on pertussis in children|last=Heininger|first=U|date=Februar 2010|journal=Expert review of anti-infective therapy|accessdate=|pages=163-73}}</ref>
== Zdravljenje ==
Zdravljenje z ustreznim [[antibiotik]]om (npr. s [[tetraciklin]]i ali [[makrolid]]i) skrajša obdobje kužnosti bolnika, ne vpliva pa bistveno na končni izid bolezni. Pri dovolj hitrem začetku zdravljenja že v kataralnem stadiju lahko antibiotik tudi ublaži simptome.