Prvi oče kitajcev Tine Mesarič. Razmnožuje se kot nor.
Prve neolitske kulture so se na Kitajskem pojavile že v [[3. tisočletje pr. n. št.|3. tisočletju pr. n. št.]], vasi teh kultur so postopoma prerasle v mesta z močno razslojenim prebivalstvom in v prvi polovici drugega tisočletja pr.n.št. se je na Kitajskem razvila civilizacija. Prvo državo so vodili kralji iz [[vladarska rodbina|vladarske rodbine]] Shang. Uvedli so upravo s stalnim uradništvom in stalno vojsko za obrambo pred ljudstvi s severa.
Vladarska rodbina Zhou je leta [[771 pr. n. št.|771 pr.n.št.]] pregnala vladarsko rodbino Shang. Oblikovala se je fevdalna družba, saj je plemstvo za služenje v vojski in upravi od kralja v dar dobilo kos zemlje. Zemljo so obdelovali kmetje, ki so fevdalcem plačevali davek, opravljali namakalna dela in služili v vojski. Odnose v družbi so utrdili z izdajo zakonika Zhou-li.
Po tisočletni dinastični obliki vladavine je Kitajska [[1. januar]]ja [[1912]], s koncem [[Dinastija Qing|zadnje dinastije Qing]], postala [[republika Kitajska|republika]]. Eden izmed vidnejših predstavnikov revolucionarnih idej je bil [[Sun Yat-sen]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je na Kitajskem divjala državljanska vojna, po kateri je oblast leta [[1949]] prevzela [[komunistična partija Kitajske]] z [[Mao Zedong|Maom Zedungom]] na čelu.
Celinska Kitajska se je preimenovala v [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko]], ki danes obsega celinski del, [[Hong Kong]] in [[Macao]], privrženci demokratičnega sistema pa so prebežali na Tajvan, ki obsegajočo otok Tajvan in druge otoke.
