Glasbeni klasicizem: Razlika med redakcijama

[[Slika:Haydn portrait by Thomas Hardy (small).jpg|thumb|right|250px|[[Joseph Haydn]]]]

[[Slika:Beethoven.jpg|thumb|right|250px|[[Ludwig van Beethoven]]]]

 

V dobi klasicizma je družbeni razvoj potekal od [[fevdalizem|fevdalizma]] k [[meščanstvo|meščanstvu]], ki se je porajalo kot nov, napredni [[družbeni sloj]] in si začelo ustvarjati svoj lastni slog življenja. Ta prehod se je kazal tudi v umetnosti, ki vselej reagira na premike v razvoju človeške družbe. Za razliko od prejšnjih obdobij, ko je bila [[umetna glasba|umetna]] [[posvetna glasba]] izvajana le v zaprtih krogih premožnejšega sloja, je meščanstvo prineslo [[demokracija|demokratizacijo]] z odpiranjem javnih [[gledališče|gledališč]] in [[koncertna dvorana|koncertnih dvoran]]. S pridobitvijo novega občinstva je bilo širšemu krogu ljudi omogočeno aktivno sodelovanje pri oblikovanju nove umetnosti. Prvi javni koncerti so se začeli v [[London]]u leta [[1914]], v [[Pariz]]u leta [[1725]], na Dunaju pa sredi [[18. stoletje|18. stoletja]].

Novi življenjski pogledi porajajoče se meščanske družbe, ki jih je v miselnosti združil [[Rousseau]] z geslom »Nazaj k naravi!« so bili med drugim usmerjeni tudi h kulturnemu užitkarstvu. Na vokalnem in [[vokal]]no-instrumentalnem področju je izbruhnil odpor proti baročni glasbeni miselnosti, kjer je po vsej Evropi prevladovala [[italijanska baročna opera]] z zgodovinskimi in [[mitologija|mitološkimi]] temami. Meščansko občinstvo je želelo na odru videti sebe in svoje probleme tudi v kritični luči. [[Opera]], tedaj najpopularnejša glasbena zvrst, je našla nove obraze v [[opera buffa|operi buffi]] ([[Italija]]), [[Siengspiel]]u ([[Nemčija]]) in v [[beraška opera|beraški operi]] ([[Anglija]]).

 

 

== Skladatelji ==