Stefan Zweig: Razlika med redakcijama

 

== Recepcija in značilnosti njegovih del ==

Če bi poskušali v Zweigovem delu najti štiri prevladujoče značilnosti, bi jih lahko verjetno opisali s pojmi kot so [[tragedija]], [[drama]], [[melanholija]] in [[resignacija]]. Skoraj vsa Zweigova dela se končajo s tragično resignacijo; glavnega akterja pri doseganju sreče, ki je videti dosegljiva, ovirajo neposredne zunanje in notranje prepreke, kar deluje še bolj tragično. Ta značilnost je še posebej prisotna v delu ''Nestrpnost srca'' (nem. ''Undeguld des Herzens''), Zweigovem edinem dokončanem romanu. Za svojo značilno novelo ''Ponoreli strelec'', razpravo o strasti, je dobil navdih pri velikem vzorniku [[Balzac|Balzacu]]. V Zweigovem dobro poznanem delu ''Novela o šahu'' se meščanska humanost bori proti surovosti odtujenega sveta. Hladnokrven, preračunljiv, brezčuten svetovni šahovski mojster, ki ga žene samo grabežljivost, igra proti človeku, ki so ga [[Nacionalsocializem|nacionalsocialisti]] zaprli in popolnoma izolirali. Kot prvo, se človek sooči z nečloveškim sistemom ([[Nacionalsocializem|nacionalsocializmom]]), kot drugo pa opisuje Zweig trpljenje zaprtega človeka, ki nima nobene možnosti stika z zunanjim svetom. Kljub gorečemu zagovarjanju humanosti, je bil Zweig tako v svojih delih kot v svojem življenju goreč [[Pacifizem|pacifist]]. V tej vlogi je šel tako daleč, da je pisateljskemu poklicu odrekal vsako politično vlogo. Prav to stališče ga je pred drugo svetovno vojno razdvajalo in razlikovalo od drugih pisateljev v izgnanstvu (predvsem [[Heinrich Mann|Heinricha Manna]] in [[Ernst Weiss|Ernsta Weissa]]) in [[PEN klub|PEN kluba]]. [[Thomas Mann]] je leta 1952, ob deseti obletnici Zweigove smrti, glede njegovega mirovništva izjavil: » Bili so časi, ko mi je bil njegov radikalni in brezpogojni pacifizem preprosto mučen. Zdelo se je, da je pripravljen sprejeti oblast zla, samo zato, da bi se s tem lahko izognil tistemu, kar je najbolj sovražil - vojni. Ta problem pa je nerešljiv. Od takrat, ko smo izvedeli, da tudi dobra vojna prinaša samo zlo, mislim drugače glede njegovega takratnega odnosa, oz. vsaj poskušam razmišljati drugače.

Tako kot je Stefan Zweig dosledno zahteval ločitev duha od politike, tako je tudi trdno zagovarjal združeno Evropo v tradiciji [[Henri Barbusse|Henrija Barbussa]], [[Romain Rolland|Romaina Rollanda]] in [[Emile Verhaeren|Emila Verhaerena]].