Zaratustrstvo: Razlika med redakcijama

Ogenj kot eden od prvobitnih elementov je v ospredju obredov in čaščenja že od samega začetka, kar izvira še iz religije Indoirancev. [[Svetišče]] je v zaratustrstvo uvedel ahajmedinski vladar [[Artakserskses II.]], pri tem pa se je verjetno zgledoval po [[Babilonija|Babiloncih]]. Namesto kipcev so v središče svetih zgradb postavljali božansko »podobo« ognja, ki torej simbolizira »večno svetlobo« Boga. Molilnica je zelo preprosta, gola in neokrašena, da se pozornost nameni samo ognju. Na eni strani molilnice je nasvetejši prostor, ločen z dvostropnim zidom, v katerem gori ogenj v veliki posodi, visoki do 2 m. Verniki se približajo vratom, ki vodijo v ta prostor, se dotaknejo tlehtal s čelom, odložijo v dar kos [[les]]a in vzamejo ščepec pepela iz zajemalke. Nato vstanejo in molijo vsak zase; skupinsko čaščenje namreč ne obstaja.<ref>Hinnels, str. 249.</ref>