Domači konj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{preusmeritev6|Konj|rod s tem imenom|Equus}}
{{Taksonomka
| color = pink
Vrstica 21:
'''Konj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Equus caballus''''') je velik lihoprsti [[kopitar]] in ena izmed sedmih sodobnih [[vrsta (biologija)|vrst]] [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Equus]]'', v katerega med drugim sodijo še [[osel|osli]], [[polosel|polosli]] in [[zebra|zebre]]. Samcu domačega konja pravimo '''žrebec''', samici '''kobila''', mladiču pa '''žrebe'''.Kastriran žrebec je '''kastrat'''. '''[[Poni]]''' je po pravilih Mednarodne konjeniške zveze (''Fédération Équestre Internationale'' - FEI) konj nižji od 148 [[cm]] (višina vihra) oz. podkovan nižji od 149 cm.<ref>{{cite web| url=http://www.fei.org/sites/default/files/Annex%20XVII%20-%20Extracts%20Ponies.pdf | title=Annex XVII: Extracts from Rules for Pony Riders and Children, 9th edition |publisher=Fédération Equestre Internationale | year =2009| accessdate= 2011-06-21}}</ref> Poznamo pa tudi miniaturne konje - zelo majhne ponije. Najmanjša pasma miniaturnih konj je Falabella (zelo redka pasma), katere viher ne sme preseči 78 cm.
 
==Uporaba konjkonja==
Dolgo časa je imel in ponekod še ima pomembno vlogo tudi v [[transport]]u, bodisi kot jahalna žival ali za vleko [[kočija|kočij]] in [[poštna kočija|poštnih kočij]], [[voz]]ov, [[tramvaj]]ev in drugih prevoznih sredstev. Uporabljal se je tudi za [[oranje]]. Poleg tega je konjsko meso tudi del [[prehrana|prehrane]]. Do srede [[20. stoletje|dvajsetega stoletja]] so se konji pogosto uporabljali tudi v [[bojni konj|bojevanju]]; [[oborožene sile]] imajo še danes [[konjenica|konjeniške enote]], ki pa uporabljajo modernejša sredstva.
Konje danes uporabljamo predvsem za šport in rekreacijo. V Sloveniji je najbolj popularno [[kasaštvo]]. Najboljši slovenski kasač pa je gotovo Jasin GL, ki je dosegel kar nekaj tudi mednarodnih zmag.
Vrstica 27:
Konje lahko uporabljamo tudi v medicini oz. zdravilstvu za [[terapevtsko jahanje]]. Žimo, dolgo dlako z repa, se uporablja pri izdelavi [[Godala#Godalni lok|godalnega loka]].
 
===Ježa konj-jahanjeJahanje===
Konji in poniji, ki so v jahalni šoli namenjeni za učence, morajo biti primerni in varni za izvajanje učnega programa. Uporaba konj mlajših od štirih let, je za namene jahalne šole nezakonita. Nekateri konji so lahko primerni za ježo že zelo mladi, nekateri pa zaradi temperamenta niso primerni za jahanje, tudi, če so starejši. Blag temperament in priljudna narava sta zelo pomembni lastnosti šolskih konj. Konje s prijaznim temperamentom se največkrat uporablja za ježo mlajših in neizkušenih jezdecev. Površini, namenjeni učenju ježe, pravimo jahališče ali maneža. Za vrhnjo plast v maneži se uporablja pesek ali blato, lahko pa tudi žaganje.
 
Vrstica 47:
 
==Gibanje konja==
[[Slika:Muybridge race horse animated.gif|thumb|right|Galopkonj v galopu|upright=1.4|alt=Konj v galopu]]
Osnovni načini premikanja so hod, kas in galop (od najpočasnejšega do najhitrejšega). Hod je hoja ali korakanje, pri kasu se istočasno premikata diagonalna para nog, pri galopu pa so kopita v nekem trenutku vsa dvignjena od tal (glej film). Vsi se delijo dalje, tako ločimo zbrani, delovni, srednji in pojačani kas, glede na položaj jahača pa še pri lahki kas, pri katerem jahač v zraku prestreže vsak drugi korak, in sedeči kas, pri katerem vedno obsedi.<ref>Helena Plahuta [http://nl.ijs.si/et/teach/ung/plahuta/CD/konji-termini.html Glosarček izrazov konjeniške terminologije]</ref>
 
Vrstica 57:
Avtohtone slovenske pasme konj so [[lipicanec]], posavski konj in slovenski hladnokrvni konj. Status tradicionalne pasme, torej tujerodne pasme, ki se je prilagodila na podnebne in druge pogoje v Sloveniji, pa imata ljutomerski kasač in haflinger. Vzreja kasačev sega v leto 1884, pasma je nastala iz domačih konj in žrebcev ameriškega porekla.<ref>{{cite journal |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/Publikacije-zootehnika/LokalnePasme.pdf |title=Seznam in opis slovenskih lokalnih pasem (avtohtone, tradicionalne) domačih živali ter število plemenic. |authors=Andrej Šalehar, Marko Čepon, Metka Žan, Drago Kompan, Antonija Holcman, Franc Habe, Dušan Terčič |year=2003}}</ref> Pasma haflinger je nastala leta 1874 v tirolskih gorah, v Sloveniji pa je prisotna od leta 1934.
 
===DrugeDrugačne pasme===
Nekatere bolj znane pasme konj so [[arabski konj|arabci]], haflingerji in islandski konji.