Društvo mrtvih pesnikov: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 26:
{{glavni|Neki rabm, da te ne pozabm}}
Medtem so člani DMP-ja že snovali novo glasbo, ki je bila ponovno bolj kitarsko usmerjena. Prvo novo skladbo z značilnim kitarskim rifom, Čutm te, je DMP predstavil že na začetku poletja leta 1997, zanjo pa so posneli tudi videospot. Po večmesečnem pripravljanju demo posnetkov v lastnem improviziranem 8-kanalnem analognem studiu so se Alan, Borut, Marko in Tomaž odpravili še na zaključne priprave za snemanje novega albuma v Vrbnik na otoku Krku. Tu je plošča dobila še zadnje aranžmajske dodatke in ideje pred končnim snemanjem v studiu Luca v Novem mestu, ki je trajalo s presledki od oktobra 1997 do januarja 1998. Rodilo se je 14 skladb (vštevši že prej posneto Čutm te) oziroma več kot 56 minut glasbe. Album sta producirala Alan Vitezič, ki je tudi avtor večine skladb, in Borut Tiran, kot koproducenta pa sta se sodelovala Tomaž Maras-Mot in Tomaž Borsan. Nova plošča z naslovom Neki rabm, da te ne pozabm, ki je izšla v obliki CD-ja in kasete v začetku aprila 1998 pri založbi Helidon, je v znamenju števila tri. Gre namreč za tretji DMP-jevski avtorski projekt po vrsti, kot soavtor besedil se je poleg Alana in Boruta predstavil tudi Tomaž, prav ti trije nastopajo kot glavni vokalisti pri posameznih skladbah, na CD-ju in kaseti so avtorske skladbe v treh jezikih (slo, hrv, ang), poleg tega pa je tudi sam slogovni koncept albuma tridelen: moderni kitarski pop-rock (Rabm, V tvojih rokah, Glavobolček, Dež, Čutm te, Pridi, Ne joči), cyber-pop muzika (Pod oblakom, Cyberbabe, Ko ostanem sam) in tujejezični del (Gaudeamus, Be my woman, Virtualna ljubav, Ići mići). Vse nove skladbe so avtorske, razen Ići mići, ki je odraz bivanja v čakavskem jezikovnem okolju na otoku Krku, in Gaudeamusa, stare maturantske in študentske himne v rock predelavi z elementi klasike (operna pevka), ki je nastala v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo RS in Republiškim izobraževalnim centrom (RIC) v namen popularizacije mature v Sloveniji.
Novi zgoščenka in kaseta z naslovom ''Neki rabm, da te ne pozabm'' predstavljata svojevrsten spoj različnih glasbenih in besedilnih stilov, ki pa jih druži značilen DMP-jevski melos, večglasno petje ter bogastvo glasbeno-izraznih sredstev, k čemur poleg članov benda prispevajo mnogi glasbeni gostje in prijatelji (Leticia Yebuah, Sandra Tomović, Frene Krevh, Tomislav Jovanović-Tokac, [[Sašo Đukić]], godalni kvartet ljubljanske opere – Trampevska, Pajanović, Kranka, Čano-Muharemović …).
Konec marca 1998 je bil lansiran tudi videospot za naslovno skladbo Rabm, v katerem med drugimi nastopata znani zvezdi slovenske estrade Mojca Mavec in Katarina Čas.
V sklopu promocije novega albuma so DMP 27. 3. 1998 odigrali uspešen koncert v novomeški športni dvorani Marof ter se tako po šestih letih in pol ponovno na velikem odru predstavili domači publiki. V naslednjih dveh mesecih je skupina imela še več odmevnih nastopov, predvsem v Ljubljani in Novem mestu. Med njimi prednjači študentska Cvičkarija na Gospodarskem razstavišču pred 6000 obiskovalci, poleg tega pa so DMP igrali še na raznih študentskih zabavah ter po šolah. V tem obdobju je bila skupina stalno medijsko prisotna z videospoti, pesmimi tedna (v enem mesecu Čutm te in Rabm na Valu 202), televizijskimi nastopi (Pomp, POP TV, lokalne TV …) ter radijskimi intervjuji širom po Sloveniji. Popularnost skupine je s tem vztrajno rasla.
Vrstica 32:
=== ''20:00'' (2000–2002) ===
{{glavni|20:00}}
Po dveletnem ustvarjalnem premoru so se konec poletja 2000 DMP ponovno za nekaj tednov zabivakirali v „svojem“ zaklonišču, kjer vadijo še danes, in začeli postavljati aranžmaje za nove skladbe. Rojevati se je začela plošča, ki so jo fantje posneli v septembru in oktobru 2000, tudi tokrat v novomeškem studiu Luca. Plošča z dvanajstimi avtorskimi skladbami je začela dobivati svojo podobo pod producentsko taktirko obeh avtorjev ter ob koproducentski pomoči Tomislava Jovanovića Tokca. Potrebno je dodati, da sta kot tekstopisca sodelovala tudi Tomaž Koncilija (Na drugi strani neba) in Ljubljančan Marko Stadler (On the wrong side of town). Pri snemanju so sodelovali še Tomislav Jovanović Tokac, Davor Klarič na hammondu in rhodesu, tolkalista Miro Tomšič in Primož Malenšek, DJ PlankTon – Igor Vuk, Tomaž Borsan, [[Sašo Đukić]] Straški, Goran Balog idr. Posneti material je tonsko obdelal Tomaž Maras Mot, novi CD in kaseta skupine pa sta izšla pri založbi Nika pod naslovom ''[[20:00]]'' (Dvajset nič nič). Fotografije na ovitku so delo Boruta Peterlina in Marka Zajca, vse skupaj pa je oblikoval Radovan Arnold.
Slogovno je nova plošča ostala v mejah pop-rocka, čeprav je na njej moč zaslediti nekaj izletov v drugačne glasbene vode. Aranžmajsko gre za predvsem kitarsko glasbo z očitno tendenco po vrnitvi k pristnejšemu, bazičnemu, a še vedno modernemu in sodobnemu zvoku.
Borutova besedila so včasih izrazito lirična (Jaz grem s tabo), drugič neposredna in pogovorna (Nova noč), razmišljujoče refleksivna (Bratje iz lego kock), v vseh pa se čuti nekakšna eksistencialna negotovost, kot jo doživlja mlad človek na prehodu iz brezskrbnih študentskih let v “resni in odgovorni” svet odraslih (25). Na drugi strani so Alanovi teksti na prvi pogled vedrejši, lahkotnejši, vendar se pod povrhnjico skriva globoko čutenje, dojemanje in razumevanje duha sodobnega časa, njegove naglice, neosebnosti in izpraznjenosti – takšne so skladbe Me že ma, da bi te (parodija na sodobni način življenja), 20:00 – ter želja po pristnosti, toplini in ljubezni v skladbah Ti si vse, Do lune in nazaj, Segrej me, Na starem mestu. Z jezikovnega stališča je za Alana značilno tudi mešanje različnih jezikovnih zvrsti ter vključevanje slengizmov, hkrati pa celo neobremenjeno kombiniranje z drugimi jeziki. Tomaževo besedilo je melanholično-ljubezensko, podobno pa velja tudi za tekst Marka Stadlerja.
| |||