Werner Forßmann: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+ |
m →Življenje in delo: pnp |
||
Vrstica 31:
Tam je diplomiral leta 1928 in pričel pripravljati doktorsko disertacijo na temo vpliva izvlečka [[jetra|jeter]] na kemizem [[kri|krvi]], v ta namen je eksperimentiral tudi na sebi. Z iskanjem pripravniškega mesta je imel težave, naposled pa je dobil pripravništvo v bolnišnici v [[Eberswalde|Eberswaldu]] na vzhodu Nemčije. Pod mentorstvom veščega kirurga, internista in ginekologa Richarda Schneiderja se je seznanil z medicinsko prakso, pri čemer ga je močno frustriral pogost razkorak med [[diagnoza|diagnozami]] in rezultati [[obdukcija|obdukcij]] preminulih pacientov. Posebej so ga zanimale okvare [[srčna zaklopka|srčnih zaklopk]] in možnost pregleda teh struktur. Želel je najti varen dostop do srca brez potrebe po drastičnih kirurških posegih, zato je, po zgledu iz knjige [[Étienne Marey|Étienna Mareya]] (v njej je bila risba vstavitve srčnega katetra konju) poskušal prepričati Schneiderja, naj odobri poskus na človeku. Ta ga je zavrnil, saj na svojem majhnem oddelku ni želel eksperimentirati, in mu predlagal [[poskusi na živalih|poskuse na živalih]]. Forßmannu prav tako ni dovolil eksperimentirati na sebi, saj ga je skrbelo za njegovo zdravje.
Forßmann se je zato odločil, da bo šefa obšel in je prepričal glavno medicinsko sestro, da mu pomaga. Ta se je celo javila za prvi poskusni subjekt, vendar je namesto tega skrivaj dal
Nekaj tednov pred tem se je preselil na slovito univerzitetno kliniko [[Charité]] v Berlinu, kjer je nadaljeval s pripravništvom pri [[Ferdinand Sauerbruch|Ferdinandu Sauerbruchu]], a je izid članka zaradi medijskega pompa povzročil nejevoljo pri nadrejenih tudi tu, zato so ga odslovili. Na srečo se je lahko vrnil v Eberswalde in začel raziskovati kateterizacijo srca s poskusi na živalih, kjer je dosegel nekaj vidnih uspehov, tako da ga je Sauerbruch znova povabil v Berlin. Tam pa Forßmann ni izpolnil Sauerbruchovih pričakovanj in je bil naslednje leto znova odslovljen. Na podlagi priporočila je dobil položaj v državni bolnišnici v [[Mainz]]u, kjer je kmalu po prihodu poleti 1932 spoznal pripravnico Elsbet Engel in se leta 1933 poročil z njo. Takrat sta morala oba oditi, saj poročenim parom ni bilo dovoljeno delati skupaj. Odšla sta v Berlin, kjer je on dobil delo kot [[urologija|urolog]] v bolnišnici Rudolfa Wirchowa (prav tako del kampusa Charité).
|