Hipokrat: Razlika med redakcijama

Hipokrat slovi kot ena najizjemnejših osebnosti v [[medicina|medicini]] vseh časov. Ima celo [[vzdevek]] ''oče znanstvene medicine''. Pripadal je šoli [[asklepij]]adov z otoka Kosa. Dela, katera mu pripisujemo, so ovrgla [[praznoverje]] in [[čarovnija|čarovnije]] preproste »medicine« in tej vedi položila temelje med drugimi [[znanost]]mi. Zbral je in kritično ocenil izkušnje [[Stari Egipt|staroegipčanskih]] in predhodnih antičnih grških zdravnikov. Ohranilo se je okrog 60 medicinskih del, ki mu jih pripisujejo, vendar ni verjetno, da je avtor vseh sam, nedvomno pa je na njihov nastanek močno vplival. Imenujemo jih ''Corpus Hippocraticum''. Najvažnejša so: ''[[Aforizem|Aforizmi]]'', ''O [[zrak]]u, [[voda|vodi]] in tleh'', ''O [[epidemija]]h'', ''Prognostika'' in druga.

 

 

Hipokratova medicina je temeljila na predpostavkah, da je zdravje odvisno od skladnosti človekovega telesa, od pravilne porazdelitve in uravnoteženosti prvin, ki ga sestavljajo. Te prvine so zemlja, zrak, voda in ogenj, vsaka pa ima svojo značilnost - suhoto, mraz, vlažnost in vročino - in svoj »telesni sok«. <ref>Pareti, Luigi (1971): Zgodovina človeštva - Stari svet, II/2, DZS, Ljubljana, str. 99 - 101.</ref>