Gorazd Kocijančič: Razlika med redakcijama

* ''Erotika, politika itn. Trije poskusi o duši'', Ljubljana 2011

 

Kocijančič je prevedel in komentiral celotni [[opus]] [[Platon]]a, ki obsega več tisoč strani.<ref>[http://www.sta.si/vest.php?s=a&id=891236 ''STA: Integral Plato Translated by Gorazd Kocijancic''], 1 December 2004</ref> Za ta prevod je leta 2005 prejel [[Sovretova nagrada|Sovretovo nagrado]], ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Sodeloval je tudi pri nastanku standardnega slovenskega [[prevod]]a [[Sveto pismo|Svetega pisma]] (1996), prevedel in komentiral je evangelije ter več spisov, ki spadajo med tiste knjige Svetega pisma stare zaveze, ki jih Judje in nekateri kristjani (zlasti protestanti) ne štejejo za svete. Poleg tega je opravil redakcijo celotne Nove zaveze.

 

Njegova dela so prevedena v angleščino, nemščino, italijanščino, ruščino, češčino in srbščino.

 

Gorazd Kocijančič je napisal štiri pesniške zbirke: Tvoja imena (2000), Trideset stopnic in naju ni (2005), Certamen spirituale (2008) in Primož Trubar zapušča Ljubljano (2012). V pesmih poleg slovenščine uporablja tudi nemške in latinske izraze ter nekaj stavkov, zapisanih v bohoričici.

 

* Latinski: Anno Domini, Mysterium magnum (naslov pesmi; Velika skrivnost), Insomnia (naslov pesmi; Nespečnost), Sola scriptura. ('Zgolj Sveto pismo.'), Idem (naslov pesmi; Enako), Naturalis philosophia ('filozofija narave'), Conversio (naslov pesmi; Spreobrnitev), Item (6x v pesmi; prav tako), dosti uporablja veznik &, ki je izšel iz latinske besede 'et', torej in.

 

 

Pesniška zbirka je izšla pri [[Študentska organizacija Univerze v Ljubljani#Študentska založba|Študentski založbi]] v Ljubljani, leta 2012. Nekaj pesmi je bilo verjetno prvič predstavljenih in branih na mednarodnem literarnem [[festival Vilenica|festivalu Vilenica]] 2011. Uvrščena je v knjižno zbirko Beletrina. Knjiga ima kratko posvetilo, dvostranski uvod in 57 pesmi, razdeljenih v tri sklope; v prvem je 13 pesmi, v drugem 27 in v tretjem 17. Pesmi so v V zbirki napisane tako, kot da bi jih pripovedoval [[Primož Trubar]]. Ta koncept nam predstavi kar avtor sam v svojem uvodu, ko pravi, da se je Trubar poetsko naselil v njem, tako kot se je avtor na nek način v Trubarju. Pravi tudi, da se v knjigi zgodi zelo malo. Opisani so trije deli tistega dneva, ko mora Primož Trubar v izgnanstvo, torej leta 1565. Pravzaprav se dogajanje in premišljevanje začne že večer oz. noč prej. Nadaljuje se v jutru tistega dne in konča v poldnevu oz. v glasu zvona.

Kocijančičev Trubar se v pesmih kaže kot pesimističen in (samo)kritičen človek. V pesmi Oporoka govori o svoji zapuščini in meni, da nima kaj zapustiti, ker ne ve, kaj bo sploh ostalo za njim in ali bodo njegovi potomci to cenili. Pravi, da ima v lasti le kup knjig, ki jih nihče ne bere, in se sprašuje, kaj bo čez tisoč let. Ali bo njegov trud sploh kaj vreden ali je vse zaman? Pesem se zaključi z verzoma, ki opisujeta ključen del [[protestantstvo|protestantske]] teologije. Ljudje pred Bogom ne bodo dosegli opravičenja s svojim moralnim delovanjem, ampak le z vero.</br></br>

 

 

<poem>In ker odhajam &

A Trubar ni kritičen le do družbe, je tudi do sebe. V pesmi Invektiva III govori o ljudeh, ki mu pravijo, koliko dela, on pa se brani, da v resnici nič ne dela, da le malo bere, piše, prevaja in veliko pridiga. A proti koncu vidimo, da tudi svoje delo smatra za nujno, ksjti on pridiga o Božji modrosti brez katere bi ljudstvo propadlo.</br></br></br>

 

 

<poem>Pravijo, da je to priden,

Čeprav bomo garali kot voli.</poem></br></br>

 

 

<poem>Tukajšnji ljudje