Vzhodnofrankovska država: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
lektoriranje |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 17:
Junija 888 je kralj Arnulf sklical svet v Mainzu z navzočnostjo treh nadškofov iz vzhodnofrankovskega kraljestva – Wilbert iz Kölna, Liutbert iz Mainza in Ratbod iz Trierja – in nadškofov iz zahodnofrankovskega kraljestva iz Reimsa (Fulk) in Rouena (Janez I.) skupaj s škofoma iz Beauvaisa in Noyona. Walter Ullmann je zapisal, da je bila prisotnost zahodnih Frankov zaradi "neplodne cerkvene misli" vzhoda in svet je nato sprejel zahodnofrankovske ideje kraljeve posvečenosti in maziljenja. To je bila "prva stopnja združevanja obeh polovic karolinške dediščine". <ref name="Ullmann 1969, 124–27">Ullmann 1969, 124–27.</ref> Na drugem cerkvenem zboru v Triburju leta 895 so prelati izjavili, da je Arnulf izbranec Boga in ne ljudi. V zameno je prisegel, da bo branil cerkev in njene privilegije pred vsemi njihovimi sovražniki.
Jasen znak prevlade vzhodnofrankovskega kralja je imel leta 896 za posledico kronanje za cesarja. Ko se je vračal iz Italije, ga je zadela kap, kar mu je preprečilo uresničevanje nadaljnjih ciljev. Po njegovi smrti leta 899 je bil njegov sedem let star sin [[Ludvik IV. Otrok]] v letu 900 kronan za kralja vzhodnega kraljestva pod vodstvom nadškofa Hatta I. iz Mainza, vendar ni bil maziljen. Njegovo "vladanje" je bilo tudi s pomočjo nadškofa Hatta iz Mainza
=== Izvolitev Konrada in vzpostavitev vojvodine ===
| |||